(W.A. Mozart) Bastien und Bastienne (2006) - prva slovenska izvedba
GLEDALIŠKI DIREKTOR ali Mozart in Schikaneder - prva slovenska izvedba
V priredbi L. W. Schneiderja nastopata skladatelj Mozart in gledališki impresarij Schikaneder, avtor libreta za Čarobno piščal, poleg njiju pa še Schikanedrov nečak Philipp, Mademoiselle Uhlich, Philippova izvoljenka, pevka iz Passaua, Madame Lange, Mozartova svakinja in Schikanedrov gledališki sluga. Predstava prikazuje rivalstvo obeh sopranskih glasov in njun boj za prestiž na opernem odru. Dogaja se na Dunaju leta 1791
Emmanuel Schikaneder, gledališki direktor - Egon Bajt, bariton
Philipp, njegov nečak - Damjan Kozole, tenor
Wolfgang Amadeus Mozart - Andrej Debevec, tenor
Madame Lange, pevka in Mozartova svakinja - Rebeka Radovan, sopran
Mademoiselle Uhlich, pevka iz Passaua - Vera Danilova, sopran
Gledališki sluga - Henrik Neubauer
BASTIEN IN BASTIENNE - prva izvedba s prevodom in prologom Slavka Osterca
Predstava se osredotoča na ljubosumje dveh sprtih mladih zaljubljencev, po katerih se opera imenuje, ki ju vaški modrec Kolas prek navidezne čarovnije čudežno ozdravi.
Bastiena, pastirica - Katja Konvalinka, sopran
Bastien, njen ljubi - Edvard Strah, tenor
Kolas, domnevni čarovnik - Silvo Škvarč, bas
Dirigent in glasbeni vodja: Marko Hribernik
Režiser: Henrik Neubauer
PREMIERA: 12. JUNIJ 2006, OB 20.00 URI, ZAVOD SV. STANISLAVA, ŠENTVID PRI LJUBLJANI
REPRIZA: 18. JUNIJ 2006, OB 18.00 URI, ZAVOD SV. STANISLAVA, ŠENTVID PRI LJUBLJANI
OSTALE PREDSTAVE:
29. november 2006, ob 20.00 uri, Kulturni dom Sežana
30. november 2006, ob 19.30 uri, Kulturni dom Trbovlje
7. december 2006, ob 18.00 uri, Unionska dvorana Narodnega doma Maribor (samo Gledališki direktor)
10. februar 2007, ob 20.00 uri, Kulturni dom Vrhnika (samo Bastien in Bastienne)
Slovensko komorno glasbeno gledališče se je edino med gledališči, ki se ukvarjajo z opero, odločilo pripraviti dve Mozartovi operi ob 250-letnici njegovega rojstva. Hkrati se zdi, da je Slovensko komorno glasbeno gledališče še edino, ki predstavlja operne predstave v Sloveniji v slovenskem jeziku.
Prva, Gledališki direktor, je bila izvedena le v Nemškem deželnem gledališču v Ljubljani 26. novembra 1867, na slovenskih odrih pa še ni bila izvedena. To bo torej njena prva slovenska predstavitev (seveda v slovenščini), Bastien in Bastienne pa je imel na poklicnem odru le štiri predstave leta 1926 v Mariboru.
Operni večer z dvema komičnima enodejankama je posebej primeren za tisti del občinstva, ki pozna Mozarta kot skladatelja, ne pa teh dveh njegovih glasbenogledaliških kompozicij. Obe operi sta komorni s skupaj osmimi pevskimi solisti, katerih vrhunske glasbene arije povezujejo govorjeni dialogi in sta primerni za najširši krog občinstva. Prek takih večerov želimo pridobiti tudi novo občinstvo za operno zvrst.
Posebno zanimivost bo predstavljal prevod libreta za Bastien in Bastienne skladatelja Slavka Osterca, eden redkih, če ne edini prevod našega znanega in pomembnega skladatelja predvojnega obdobja. Pisan je bil verjetno za predstavo v Ljubljani, do katere pa ni prišlo.
WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756-1791) je napisal komično opero v enem dejanju Bastien in Bastienne leta 1768, ko je bil šele 12 let star, in je zanjo uporabil znano parodijo na Rousseaujevo medigro Le Devin du village (Vaški vedeževalec). Po prvi izvedbi isto leto na Dunaju in leta 1790 v Berlinu, so jo še večkrat izvedli na Dunaju in v Berlinu pa tudi v Brnu, Gradcu, Hamburgu, Baslu. V zadnjem času se nove postavitve kar vrstijo.
Komično opero v enem dejanju Gledališki direktor je veliki skladatelj napisal v svojih 'zrelih' letih leta 1786 po naročilu avstrijskega cesarja Jožefa II. medtem ko je pisal tudi Figarovo svatbo. Prva izvedba je bila na gradu Schönbrunn na Dunaju. Predstavo so večkrat prirejali, med najuspešnejše štejejo prav Schneiderjevo, ki je bila prvič na sporedu leta 1845 v Berlinu, isto leto tudi na Dunaju in pozneje med drugim v Leipzigu, Budimpešti in v nemškem gledališču v Ljubljani. V novejšem času je bila ta opera na sporedu v Salzburgu, Leipzigu, Amsterdamu, Bielefeldu, Lyonu, Wuerzburgu, Tokiu in v Moskovski komorni operi.