(C. W. Gluck) Le cadi dupe/Der betrogene Kadi (2012) - komorna opera
CHRISTOPH WILLIBALD GLUCK: OGOLJUFANI SODNIK
Komorna opera
Slovensko komorno glasbeno gledališče, CD
Uprizoritev komorne opere je v slovenskem jeziku ob klavirski spremljavi
Režija: Yulia Roschina
Klavir, glasbeno vodstvo: Margareta Weiss/Irina Milivojević
Dramaturgija: Eva Hribernik
Scenografija: Tinka Leskovšek
Kostumografija: Mateja Čibej
Oblikovalka maske in frizure: Nastja Starič
Glasba: Christoph Willibald Gluck
Libreto: Pierre René Lemonnier
Prevod libreta in dialogov: dr. Henrik Neubauer
Priredba dialogov: Yulia Roschina in Eva Hribernik
Kadi / Sodnik – Klemen Torkar / Andrej Makor
Fatima / Estelle, njegova žena – Irena Yebuah Tiran / Katja Konvalinka
Zelmira / Virginie - Nataša Zupan / Štefica Stipančević
Nuradin / Valère – Domen Anžlovar
Omar / Sylvestre, barvar – Klemen Adamlje
Omega / Georgette, njegova hči – Barbara Sorč
Uprizoritev Gluckove opere Ogoljufani sodnik se vrača v čas nastanka te komične drame (1761), v turbulentni čas razsvetljenstva, ko je bilo glasbeno gledališče središče kulturnega dogajanja in so se skozenj zrcalile vse družbene in miselne spremembe, katerih je bilo to obdobje polno. Plemstvo je izgubljalo privilegije dodeljene z rojstvom, meščanstvo je pridobivalo na bogastvu in moči, razmah ateizma pa je dodobra načel avtoriteto cerkve. Ta spopad starega z novim je pripeljal do radikalnih političnih in družbenih premikov, katerih posledice živimo še danes.
Zgodba opere Ogoljufani sodnik je postavljena v pred revolucionarni Pariz druge polovice 18. stoletja in na humoren način prikazuje razmerja med razredi; utrujen in naveličan višji sloj, ki si dolgčas preganja v iskanju raznovrstnih užitkov, vzpenjajoč se srednji sloj in brezpravni nižji sloj, ki se lahko le s svojo zvijačnostjo zoperstavi gospodi. Preteklost ponovno zaživi v sedanjosti, razplet dogajanja pa bistroumno napoveduje družbene spremembe bližnje prihodnosti.
KRITIKA
V nasprotju z vsemi nespodobnostmi našega vsakdana je v goljufiji glavnega lika le začutiti kanček prikritega šarma nedolžnosti v kesanju in pripravljenosti na popravo krivic. Prav na tej črti sta dramaturginja Eva Hribernik in režiserka Yulia Roschina s prožnostjo mizanscene dosegli lahkotnost igre in nabritosti polno predstavo... K celovitosti predstave je poleg režije Yulie Roschine pomembno pripomoglo glasbeno vodenje predstave in natančno, dinamično dobro odmerjena klavirska spremljava Margarete Weiss.
Stanislav Koblar: Pomenljivo v radoŽivosti, Pogledi, 10. 10. 2012