La Cecchina ali Nikogaršnja hči

Niccolo Piccinni: LA CECCHINA ALI NIKOGARŠNJA HČI

komična opera v treh dejanjih

Premiera:

9. januar 2014 ob 20.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma

Ponovitve:

10. januar 2014 ob 20.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma

12. januarja 2014 ob 17.00 v SLG Celje

14. januarja 2014 ob 19.00 Istarsko narodno kazalište Pula

15. marca ob 19.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma

24. marca ob 19.30 Na Fesivalu v Velenju

29. junija ob 20.00 v Poletnem gledališču Studenec

Koprodukcija Slovenskega komornega glasbenega gledališča s Cankarjevim domom, Akademijo za glasbo in SNG Opera in balet Ljubljana

V sodelovanju s Piccolo Festivalom Furlanije Julijske krajine

Sponzorji:

Donatorji: Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, B/S/H Hišni aparati d.o.o. Nazarje, Deželna banka Slovenije, Gorenje

Donator cvetja: PUP Saubermacher d.d.

Sodelovanje:

Sodelujoči:

Dirigent: Simon Dvoršak

Režija: Yulia Roschina

Dramaturgija: Staša Bračič

Oblikovanje giba: Uršula Teršan

Izbor scenografije in kostumografije: Vasilija Fišer

Prevod libreta: Henrik Neubauer

Producentke: Katja Konvalinka/SKGG, Pia Brodnik/AG, Staša Mihelčič/CD

Oblikovanje maske in frizur: Ana Lazovski

Marketing: Modri mesec

Lektorica: Vera Vetrih

ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO

Cecchina: Dunja Tinauer (9.1., 14.1. in 24.3.) / Mojca Bitenc (10.1.,12.1. in 15.3.)

Sandrina: Eva Černe (9.1.,12.1. in 15.3.) / Tina Debevec (10.1., 14.1. in 24.3.)

Lucinda: Štefica Stipančević (9.1., 14.1. in 24.3.) / Ana Dežman (10.1., 12.1. in 15.3.)

Paoluccia: Nuška Drašček Rojko (9.1. in 12.1.) / Inez Osina (10.1., 14.1., 15.3. in 24.3.)

Mengotto: Domen Križaj (9.1., 10.1., 12.1., 14.1., 15.3. in 24.3.)

Marchese: Klemen Torkar (9.1., 14.1. in 15.3.) / Domen Anžlovar (10.1., 12.1. in 24.3.)

Tagliaferro: Klemen Adamlje (9.1., 14.1. in 15.3.) / Darko Vidic (10.1., 12.1. in 24.3.)

Armidoro: Katja Konvalinka (9.1., 12.1. in 15.3.) / Zala Hodnik (10.1., 14.1. in 24.3.)

Korepetitorici: Moja Lavrenčič in Anita Kiralj

Čembalistka: Eva Dolinšek

O OPERI LA CECCHINA ALI NIKOGARŠNJA HČI:

Gre za najbolj priljubljeno komično opero 18. stoletja, ki predstavlja vrhunec razvoja opere buffe. V Sloveniji še ni bila izvedena.

Opera buffa je nastala v začetku 18. stoletja v Italiji, najpomembnejši so skladatelji neapeljske šole. Besedila so bila iz ljudskega življenja in sprva so prevzemali like iz commedie dell'arte. Bila je bolj svobodna glede forme kot opera seria. Zaključene glasbene točke so povezali s secco recitativom. V drugem obdobju (okrog 1730) je dobila opera buffa nove poteze, postala je finejša glasbena veseloiga. Po priljubljenosti je kmalu prekosila opero serio. Vpeljali so sentimentalni ljubezenski par in komične karakterni liki so se umaknili na drugo mesto. Vrhunec razvoja opere buffe je Piccinnijeva LA CECCHINA ALI NIKOGARŠNJA HČI. (skomponirana leta1760) (Vir: Wrner: Zgodovina glasbe)

Avtor libreta je najuspešnejši in najpomembnejši pesnik opere buffe CARLO GOLDONI. Naslanjal se je na novelo Samuela Richardsona Pamela. Skladatelj NICCOLO PICCINNI pa je prav s to opero postal najpomembnejši novoneapeljski skladatelj opere buffe. V kompozicijah je prvi uvedel nežne in iskrene tone, zanj je značilna duhovita stilizacija ljudskih napevov ter pomembno stopnjevanje dramatičnosti v orkestru. Opera La Cecchina ali dobra hči je kot meščanska ganljivka predstavljala največji uspeh v drugi polovici 18. stoletja. Z nežno melodiko svoje glasbe je Piccinni vplival na mladega Mozarta.

Ilustracija: Ksenija Konvalinka

VSEBINA OPERE:

Markiz Conchiglia se zaljubi v Cecchino, ki je nižjega stanu. Kavalir Armidoro, zaročenec markizove sestre Lucinde, je šokiran nad neprimernostjo take zveze in želi razdreti zaroko. Lucinda roti brata, naj se odreče Cecchini.

Medtem ima Cecchina druge težave. Revež Mengotto je zaljubljen vanjo in je ne pusti pri miru, že hujši pa sta ljubosumni služkinji Paoluccia in Sandrina, ki ji grenita življenje na vsakem koraku.

Po mnogih obratih se zgodba srečno konča, ko nemški vojak Tagliaferro razkrije, da je Cecchina pravzaprav hči nemškega barona, ki je pred dvajsetimi leti služil vojsko v Italiji. To omogoči markizu in Cecchini, da se poročita, ne da bi vznemirjala Armidora.

SKLADATELJ NICCOLO PICCINNI:

(Bari, 16.1.1728 - Pariz, 7.5.1800)

Komponist je osrednja operna osebnost druge polovice 18. stoletja. Njegove opere pomenijo vrhunec razvoja opere buffe. Bil je študent Leonarda Lea in Francesca Duranta na Konzervatoriju di Saint'Onorfio v Neaplju. Oče, ki je bil prav tako glasbenik, je nasprotoval sinovi izbiri poklica, tako da je njegovo šolanje financiral nadškof mesta Bari. Poleg oper je skladal tudi simfonije in sakralno glasbo. Največji uspeh, ki mu je prinesel evropsko slavo, je njegova opera La Cecchina ali dobra hči (1760). Po šestih letih je prejel povabilo kraljice Marije Antoinette za službo v Parizu. Vsa njegova dela so dosegla velik uspeh, postal je velik rival skladatelju Christophu Willibaldu Glucku. Parižani so se razdelili na Piccinniste in Gluckiste in zavladalo je skoraj vojno stanje, ko sta oba skladatelja skomponirala opero z istim naslovom: Ifigenija na Tavridi.

Leta 1784 je Piccinni postal profesor na Royal School of Music, eni od institucij, iz katerih se je razvil francoski Conservatoire leta 1794. V času revolucije leta 1789 se je Piccinni vrnil v Neapelj in nekaj časa služil kralju Ferdinandu IV., vendar je kmalu padel v nemilost, ko se je njegova hči poročila s francoskim demokratom. Piccinni je bil obtožen, da je revolucionar in bil zato štiri leta v hišnem zaporu. Sledile so negotove službe v Benetkah, Neaplju in Rimu, slednjič pa se je vrnil v Pariz, kjer ga je publika pričakala z navdušenjem, vendar se je s težavo finančno prebijal do svoje smrti leta 1800.

Pripravila: Katja Konvalinka