(C. G. Menotti) The Boy who grew up too fast - mladinska opera enodejanka
Opera pripoveduje o fantu, ki se je nedavno preselil v mesto in ob prihodu v šolo se mu sošolci posmehujejo zaradi njegove velikosti in nenavadnega imena. Med njimi ne najde prijateljev, razen sočutne punce Beti. Želi se igrati s sošolci, vendar ga ti grobo zavračajo in ga ne pustijo blizu, zato se počuti odrinjenega in nezaželenega. Učiteljica obsoja ravnanje otrok, a njihovega odnosa do Poponela ne more spremeniti. Odloči se, da mu bo pomagala in spomni se zdravnika, ki lahko s čudežnim strojem velikega otroka pomanjša. Zdravnika pokliče ravno med ogledom operne predstave, zato je ta zelo nejevoljen, vendar je Poponelu kljub temu pripravljen pomagati. Toda cena za uspešno »operacijo« je visoka: Poponel mora obljubiti, da bo odslej v vsem sledil ravnanju in govorjenju drugih otrok, v nasprotnem primeru bo čarovnija čudežnega stroja izpuhtela in Poponel bo znova zrasel. Zdravnik ga lahko pomanjša samo enkrat. Če obljubo prelomi, poti nazaj ne bo in bo za vedno ostal velik. Poponel je tako željan prijateljev, da je zanje pripravljen storiti prav vse. Stopi v pomanjševalni stroj in iz njega izstopi pomanjšan. Ob vrnitvi v šolo ga sošolci skoraj ne prepoznajo. In ko naj bi se pouk nadaljeval, vstopi v razred razbojnik, ki grozi z ugrabitvijo vseh učencev. Učiteljica ga pregovori, naj za talca vzame samo njo in enega učenca, druge pa izpusti. Toda nihče od otrok se ne oglasi, edino Poponel razmišlja, da bi se ponudil za talca. Zdravnik ga opozarja, da bo s tem prelomil obljubo, ker bo ravnal drugače kot drugi otroci. Soočen je s težko odločitvijo, ali ostati zvest svoji vesti ali ravnati tako kot večina. Premaga glas srca, ki mu pravi, naj stori plemenito dejanje in se žrtvuje za druge otroke. Takoj ko privoli v to dejanje, začne ponovno rasti. Velik kot je, se uspešno postavi po robu razbojniku in ga premaga. Sošolci so hvaležni za njegovo nesebičnost in ga sprejmejo kot junaka. Sam pa spozna, da je vsak z razlogom takšen, kakršen je, ter si ne želi biti več enak drugim, temveč sprejme svojo izvirnost in z njo mirno zakoraka v nov dan.
Skladatelj Gian Carlo Menotti (1911–2007) je eden izmed najvidnejših predstavnikov ameriške glasbe 20. stoletja. Izjemen je bil njegov prispevek k operi, ki ji je v nenaklonjenih časih avantgarde omogočil vnovični razcvet in jo približal širokemu krogu občinstva. Leta 1939 je napisal prvo opero za radijski medij, Stara devica in tat, še prej pa se je z opero Amelija gre na ples uvrstil med najbolj priljubljene ameriške skladatelje. Na ameriški celini je najbolj znan po »božični operi« Amahl in nočni obiskovalci, ki sodi tudi med pionirska dela, napisana za tedaj nov medij, televizijo. Za svoje ustvarjalno delo je dvakrat prejel Pulitzerjevo nagrado, in sicer za opero z nenavadno tematiko Medij in za angažirano, še danes aktualno glasbeno-gledališko delo Konzul, za katero je, tako kot tudi za vse druge opere, besedilo napisal sam.
Menotti je bil edinstven pri nagovarjanju najmlajšega občinstva in tako je za otroke napisal kar šest opernih enodejank. Opera Help, help Globolinks je nastala po naročilu hamburške opere, preostale so prvo izvedbo doživele na ameriških odrih, kmalu pa so postale del repertoarja svetovnih glasbenih hiš. Med priljubljena dela se uvršča tudi operna enodejanka Deček, ki je prehitro rasel. Občuteno besedilo, ki ga je napisal skladatelj tudi po »navdihu lastnih izkušenj«, izpostavlja problem socialne vključenosti in sprejemanja drugačnosti. Skladatelj se velikim težavam večine otrok v obdobju odraščanju posveti z vso pesniško občutljivostjo, hkrati pa z radoživostjo ter z otroški domišljiji lastno hudomušnostjo reši vse zaplete in težave.
Sodelujoči
Režija in dramaturgija: Eva Hribernik
Dirigent: Jakob Barbo
Poponel: Domen Vurnik, tenor
Gospa Nada: Rebeka Pregelj, sopran
Mama: Ana Benedik, mezzosopran
Sestra Žgajnar: Sofija Zavratnik Kain, mezzosopran
Doktor Skrč: Klemen Torkar, tenor
Razbojnik: Marko Erzar, bariton
Mali Poponel: Tim Novak, otroški glas
Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Komorni inštrumentalni ansambel:
Tim Skalar Demšar, koncertni mojster
Aleksander Rogina, violina
Tilen Udovič, viola
Neža Verstovšek, violončelo
Luka Brodarić, kontrabas
Laura Felicijan, flavta
Neja Hočevar, flavta
Nina Tomič, klarinet
Sara Hartman, rog
Metoda Kink, klavir
Zborovodkinja in prevajalka libreta: Irma Močnik
Pevska pedagoginja: Tanja Rupnik
Korepetitorka: Metoda Kink
Koreografija: Maša Vajda Andrejka
Kostumografija: Anjana Pavlič
Scenografija: Jaro Ješe
Oblikovanje luči: Lovro Jevšek
Oblikovanje zvoka: Jasmina Bernjak
Videotehnika: Vid Marčun, Dejan Bjelajac
Odrska postavitev: ekipa odrsko scenskih postavitev Cankarjevega doma
Izdelava scenografije: Avguštin Gales
Maska in frizura: Aleksandra Pavlič Atlagič
Pomoč pri šivanju kostumov: Nataša Mihalek in Nastja Mezek
Koprodukcija: Glasbena matica Ljubljana, Cankarjev dom, Slovensko komorno glasbeno gledališče