Brundibar

Opera za otroke v dveh dejanjih.

Avtor glasbe: Hans Krasa (1899 - 1944)

Avtor libreta: Adolf Hoffmeister (1902 - 1973)

Prevod libreta: Irma Močnik

Scenarij, koncept in režija: Nana Milčinski

Dirigenti: Simon Dvoršak

Anita Kiralj

Mojca Lavrenčič

Scenografija: Jaro Ješe

Producentke: Lucija Pavlovič/Glasbena Matica, Barbara Rogelj/Cankarjev dom, Pia Brodnik/AG, Katja Konvalinka/SKGG

Izvajalci:

Brundibar: Rok Oblak/Gregor Ravnik

Anica: Lucija Novak / Maša Pustovrh / Nika Zajc

Pepi: Adrijan Ignjatović / Tine Sotlar

Pes: Inez Osina / Ana Bračič / Tia Kramberger

Maček: Astrid Ana Kljun / Tatiana Smirnova

Vrabec: Maja Ceglar / Talita Sofija Komelj

Sladoledar: Maj Zore / Sara Trobiš

Mlekar: Bernard Dobravec / Zala Ukmar

Pek: Simon Zgonc / Petra Kodba / Amon Šincek

Stražnik: Tomislav Birk / Maša Bratkovič

Govornik: Predrag Lalič

Otroci: Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana

Orkester: Študenti Akademije za glasbo v Ljubljani

Zborovodkinja: Irma Močnik

Učiteljica petja: Tanja Rupnik

Korepetitor: Ermin Tkalec

Mentoriji študentov: Pija Brodnik, Matjaž Robavs, Simon Dvoršak

Priprava zvočnik posnetkov: Samo Jurca, Studio 100 d.o.o.

Moderatorka pogovora: Tanja Benedik

Produkcija: Glasbena matica Ljubljana, Akademija za glasbo v Ljubljani, Cankarjev dom, Slovensko komorno glasbeno gledališče.

Predpremiera: 13. 1. 2016, 11.00

Premiera: 13. 1. 2016, 18.00

Ponovitve: 14. 1. 2016, 11.00

15. 1. 2016, 11.00

16. 1. 2016, 17.00

Ljubljana, Cankarjev dom, Linhartova dvorana

Opera, ki je bila prvič izvedena leta 1942 v Pragi, je edina svetovno uveljavljena opera, uglasbena za otroško izvedbo. Nepretrgano jo uprizarjajo operni ansambli in šole po vsem svetu. Znana je postala predvsem zaradi vloge, ki jo je odigrala v taborišču Terezin v času druge svetovne vojne. Tragično usodo taboriščnikov je pomagala narediti bolj humano in znosno, tako za tiste, ki so v njej nastopali, kakor za občinstvo, ki si jo je ogledalo več kot petdesetkrat. Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne opero ponovno uprizarjamo tudi v Ljubljani.

Vsebina opere

Anica in Pepi gresta na tržnico, da bi kupila mleko za svojo bolno mamo. Ker nimata denarja, se odločita, da bosta posnemala lajnarja Brundibarja - ko igra, mimoidoči mečejo kovance v njegov klobuk. Anica in Pepi zapojeta svojo najljubšo pesem, a jima nihče ne prisluhne. Ko poskušata pritegniti pozornost, ju spodijo s tržnice kot dva nepridiprava. Spusti se noč in ne vesta kaj bi. Kako naj s svojim otroškim glaskom preglasita godrnjavega lajnarja? Več otrok bi moralo peti - to bi lahko delovalo. Pojavijo se pes, maček in vrabec, ki obljubijo, da jima bodo pomagali. Naslednje jutro tri živali zberejo vse mestne otroke in ustvarijo močan hrup. Načrt uspe - njihovo petje je glasnejše od lajnarjevega, ljudje prisluhnejo in kmalu je Pepijeva čepica polna denarja. Toda Brundibar zagrabi kapo z denarjem in skuša zbežati. Beg seveda ne uspe, saj je sam proti mnogim. Otroci slavijo svojo zmago in zapojejo pesem o prijateljstvu in medsebojni pomoči.

Glavni poudarki zgodbe:

Prijateljstvo: Če si sam brez moči, prosi za nasvet svoje prijatelje, ki ti bodo radi pomagali. Pes, Maček in Vrabec so Anici in Pepiju pomagali iz težke situacije in dokazali, da se lahko na prijatelje vedno zaneseš.

Pogum: Ko si v težavah, ne obupuj, ampak se jih loti preudarno, brez malodušja in strahu. Otroci so porazili hudobnega Brundibarja, ker jih ni bilo strah, ker so držali skupaj in se niso vdali.

Učenje: Z učenjem boš vedno odkrival nekaj novega in tvoje znanje bo nekoč koristilo tudi drugim. Anica in Pepi sta se naučila lepega petja in s tem zaslužila denar, s katerim sta pomagala svoji bolni materi.

Zgodovinsko ozadje in prva izvedba opere

Leta 1938 je Hans Krasa uglasbil kratko opero, zasnovano na pravljici Adolfa Hoffmeistra in jo po glavnem liku poimenoval Brundibar (češko "čmrlj"). V času vojne, ko je bila judovskim otrokom prepovedana sleherna izobrazba, javna in zasebna, se otroci niso imeli s čim zaposliti. Krasa in Hoffmeister sta ravnatelju sirotišnice z judovskimi otroki v Pragi predlagala, da bi otroke zaposlili z uprizoritvijo opere Brundibar. Postavitev prizorišča, izdelava kostumov, učenje vlog, sodelovanje na vajah in predstavah je otrokom, ki se niso smeli igrati zunaj, priskrbelo razvedrilo. Leta 1942 so v praški sirotišnici uprizorili eno samo predstavo. Tik zatem so nacisti otroke, skupaj z njihovimi učitelji deportirati v novoustanovljeno koncentracijsko taborišče v Terezinu. Tam so opero ponovili več kot petdesetkrat. Igrali so stari in mladi. Otroke, ki so nastopali v operi, je ta izkušnja posebej okrepila in jim dajala upanje, da bo dobro zmagalo nad zlim.

Taborišče Terezin - glasba je ohranjala občutek za človeško identiteto in smisel bivanja

Terezin, preimenovan v nemški Theresienstadt, je Hitler zasnoval kot "zgledno" taborišče in ga uradno odprl 24. novembra 1941. V prekanjeni organizaciji Reinharda Heydricha in Adolfa Eichmanna, s katero sta hotela zaobiti in prikriti resnico o množičnih pobojih evropskih Judov, so nacistične oblasti to taborišče oglašale kot zdraviliški kraj, v katerega naj bi se preseljevali Judje od vsepovsod, da bi tam udobno počakali na konec vojne. Ker je bilo med Judi, ki jih je praški Judovski svet - pod strogim nadzorom nemških častnikov - poslal v Terezin, veliko glasbenikov, likovnikov in pisateljev, so ti takoj po prihodu tja začeli na skrivaj organizirati glasbene dejavnosti, čeprav je bila vsakršna glasba sprva strogo prepovedana. Številni glasbeniki so v taborišče spretno pretihotapili svoje instrumente. Čeprav so glasbeniki svoje improvizirane koncerte previdno uprizarjali v kleteh ali na podstrešjih, so jih Nemci seveda odkrili. Vendar teh umetnikov na njihovo presenečenje ni doletela kazen, temveč so jim ukazali, naj koncerte prirejajo pogosteje. Nacistom se je posvetilo, da bi bil dodatek glasbenih in umetniških dogodkov v "zdravilišču" lahko velikanski reklamni trik, s katerim bi zunanjemu svetu dokazali, kako dobro se tam godi Judom. In tako so zapornikom veleli, naj ustanovijo Freizeitgestaltung - Odbor za prosti čas, ki bi prirejal koncerte, predavanja in druge dogodke. Hans Krasa je bil imenovan za vodjo koncertne sekcije. Med ljudmi, ki so jih poslali v Terezin, je bilo toliko glasbenikov, da so krajše obdobje lahko hkrati nastopali štirje simfonični orkestri. Umetniki so svoje nastope jemali enako resno, kakor če bi igrali na svetovnih koncertnih odrih. Niso samo poskušali vlivati spodbudo svojemu občinstvu, sestavljenem iz sojetnikov, marveč so igrali tudi drug za drugega. "Ko se je naš položaj slabšal," pove Alice Herz Sommer, "smo si celo bolj prizadevali, da bi v glasbi dosegli brezhibnost in jo osmislili. Za nas je bila to priložnost, da smo se spomnili svojega notranjega bistva, svojih vrednot."

Moč glasbe, ki je izvajalcem in njihovemu občinstvu vlivala tolažbo in upanje, je bila večja od strahovlade njihovih taboriščnih gospodarjev. Vsaka skladba, ki je bila napisana v Terezinu, in vsak tam odigrani koncert sta bila moralna zmaga nas sovražnikom. Lepota njihove civilizacije je za marsikaterega zapornika postala ščit, ki ga je branil pred obupom. Ob pomoči glasbe so izvajalci uspeli ohranjati svojo osebno identiteto, občinstvo pa je glasba, dokler je trajala prireditev, ponesla onkraj tistega časa in kraja ter mu pričarala občutek, da življenje teče skoraj običajno.

Vir: Caroline Stoessinger, 110 let modrosti Alice Herz Sommer, Celjska Mohorjeva družba, 2014.

V spomin mladim generacijam - tragedija holokavsta

Namen projekta je mlade generacije preko opere, ki je tesno povezana s taboriščem Terezin, seznaniti s tragedijo holokavsta. V Terezinu je bilo zaprtih 140.000 Judov, od tega 15.000 otrok, preživelo jih je le okoli 3.000. Terezin je bilo prehodno taborišče. Večino ujetnikov, ki zaradi lakote, bolezni in popolne izčrpanosti, niso umrli v tem taborišču, so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer so umrli v plinskih celicah. Tako je leta 1944 preminil tudi skladatelj te opere, Hans Krasa.

Ker so nacisti v Terezin deportirali pomembne kulturne, glasbene in gledališke osebnosti, se je tam samoiniciativno razvilo bogato kulturno življenje, med drugim je bila večkrat uprizorjena tudi otroška opera Brundibar. Otroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. Opera se namreč konča s pesmijo, ki jo zapojejo otroci ob zmagi nad hudobnim Brundibarjem, v času vojne soznačnim s Hitlerjem. Občinstvo je uživalo v alegoričnem protestu te opere.

O nastopajočih

Brundibar ni samo opera za otroke, ampak tudi opera, v kateri nastopajo otroci sami. Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z zborovodkinjo Irmo Močnik je bil pobudnik projekta, k sodelovanju pa je povabil še druge mlade pevce ter študente Akademije za glasbo v Ljubljani (študenti petja, komorne igre in dirigiranja). Za Otroški pevski zbor Glasbene matice je to že peti glasbeno-scenski projekt v zadnjih letih, ki otrokom ponuja neposredno izkušnjo glasbenega gledališča in večdimenzionalnega umetniškega ustvarjanja. Tudi za študente glasbe je nastop v operi pomembna dopolnitev njihovega rednega študijskega programa. Umetniško vodstvo, ki je v zadnjih štirih mesecih pripravljalo 65-članski ansambel na nastop, je sestavljala ekipa izkušenih glasbenih in gledaliških mojstrov: zborovodkinja Irma Močnik, profesorji petja Pija Brodnik, Matjaž Robavs in Tanja Rupnik, korepetitor Ermin Tkalec, dirigent Simon Dvoršak in režiserka Nana Milčinski.

Pedagoško gradivo:

Vprašanja za najmlajše obiskovalce opere:

1) Zakaj Anica in Pepi potrebujeta denar?

2) Kako ga nameravata zaslužiti?

3) Kdo jima pri tem nagaja in kdo pomaga?

4) Zakaj se ju želi Brundibar znebiti?

5) Ali sta mu Anica in Pepi lahko sama kos?

Slovarček manj znanih besed, ki jih boste slišali v operi, in vprašanja za šolske otroke:

cvenk: druga beseda za denar, običajno so s tem izrazom mišljeni kovanci

Ali sta na začetku opere Anica in Pepi polna cvenka ali sta brez cvenka?

groš: nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev

Kaj pomeni očitek, da Brundibarjevo igranje ni vredno počenega groša?

lajna: glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije

Za Brundibarja so dobrodošli samo tisti ljudje, ki plešejo tako kot poje njegova lajna. Kako razumeš te njegove besede?

revir: manjši del nekega ozemlja ali mesta

Brundibar otroka napodi iz svojega revirja, češ da mu ne smeta hoditi v zelje.

Kaj pomeni fraza "hoditi nekomu v zelje"?

pregovor: ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža kako

življenjsko izkušnjo

Kje v operi se pojavi pregovor "mnogo psov je zajcu gvišna smrt" in kaj pomeni?