1 2 3
 

Junak našega časa

http://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-junak-nasega-casa.html



http://ars.rtvslo.si/2015/12/glasbeni-utrip-47/


Junak našega časa - Dejan Juravić, Glasbeni utrip 2. 12. 2015

Svete je komorno opero napisal za 6 vokalnih solistov in godalni kvartet. Njihova izvedba je bila tekoča in lepo naštudirana. Skladatelj v operi uporablja veliko zvočnih efektov in barv, ki nastopajočim omogoča široko paleto interpretativnih možnosti tako v pevskem kot v gibalnem oziru. Prav slednji element je prišel še najbolj v ospredje. Toda vedno v sinhronizaciji z glasbo in besedilom po zaslugi Japonke Kaje Tokuhisa, ki se je predstavila v trojni vlogi režiserke, scenografke in kostumografke. Njen minimalistični pristop k režiji in scenografiji je na subtilen in nevsiljiv način podčrtaval bistvo libreta. Junak našega časa je skladateljeva deveta opera in obenem že druga, napisana za Slovensko komorno glasbeno gledališče. Kar zadeva slog  - glasba je espresivna, besedilo pa obogateno z glasbenimi vložki, recitativi in ariozi. 

https://www.dnevnik.si/1042726198

Všečen junak našega časa - Jure Dobovišek, Dnevnik, 8. 12. 2015

... Nekoliko drugačni so nagibi Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Pevka Katja Konvalinka, ki ga vodi, skorajda skuša živeti opero. Iznajdljivo se povezuje z raznovrstnimi producenti, pred kratkim tudi z ljubljansko Opero, sam pa vidim vrednost SKGG ravno v oddaljenosti od zavodskega okrilja, v tvegani kondiciji operne vneme z razponom od oživljenih zgodovinskih posebnosti do uprizarjanja novih domačih stvaritev. Tudi za Tomaža Sveteta je značilna specifična vnema, namreč za komponiranje oper; za SKGG je napisal že drugo. Junak našega časa nadaljuje ustvarjalčevo privrženost literarni in angažirani operi. ...

Novo delo se posveča "stari" modernistični temi vrženosti v svet brez smisla, vendar je razcepljeno med tehtnost izhodiščnega namena, zunanjo željo po aktualnosti in odločitev za bolj ublažen kakor humorno priostren glasbeni izraz, ki (nehote) prilagaja sporočilnost Rożewiczeve dramske predloge današnjemu "porabniku". Tako se Junak, še zlasti v kontekstu skladateljeve siceršnje ekspresivno zgoščene ustvarjalnosti, spušča prek glasbenih klišejev proti postmodernistični montaži oziroma farsoidnemu le-še-odmevu eksistencialne problematike, a tudi umetnostne drže, ki ji je (bila) kos. Šibkost Junaka je torej to, da je preveč všečen današnjemu času.

Režiserka Kaja Tokuhisa je pripravila stilizirano skopo oziroma mehansko mizansceno (s posamičnimi kostumskimi izvržki "absurdnega"). Ob pevcih - izstopila sta Klemen Torkar kot Junak v nekem skoraj naivnem odsevu lirskotenorskega koda ter Barbara Sorč (pevka razkošnega, a žal tudi neurejenega glasu) - je nosil izvedbo Godalni kvartet Feguš, Simon Dvoršak pa jo je zanesljivo vodil. Kljub zapisanim pripombam je projekt vreden pohvale, sploh če upoštevamo skromnost produkcijskega okvira.



http://www.sigic.si/odzven/med-konvencionalnim-in-zgeckljivim-junakom-nasega-casa

Med konvencionalnim in žgečkljivim Junakom našega časa

Odzven, Maia Juvanc, 14. december 2015
 

Svetetovo novo komorno operno delo Junak na�ega časa je v izvedbi SKGG in s solidno re�ijo Kaje Tokuhisa popestrilo predpraznično kulturno zati�je na področju resne glasbe. Opera se je s komično re�ijsko in glasbeno podstatjo, ki je pri publiki izzvala dobro mero smeha, ter z obilico drugih posrečeno izpeljanih elementov izkazala za premi�ljeno, zaokro�eno in uspelo delo. Kljub temu se je Svete morda vseeno premalo oprl na tehtnej�o filozofsko in umetni�ko plat absurda, ki odlikuje literarno predlogo, in se je s svojim bolj osme�enim Junakom ognil resni obravnavi tematike nihilizma, ki pesti tudi sodobnega človeka.  

Re�ijske poteze Kaje Tokuhisa so delovale logično in so podajale dovolj razgiban, smiseln in kostumografsko utemeljen oris protagonistov, čeprav bi mestoma morda pričakovali za kak odtenek radikalnej�i izstop iz okusnega v psihedelične inscenirane utrinke. Re�ija se je tako prete�no gibala v loku med �e konvencionalnim in �e �gečkljivim.

Celotna ekipa pevcev in godalni kvartet Fegu� sta pod budnim vodstvom Simona Dvor�aka pokazala zavzet odnos do izvajanja svojih vlog. Nekaj razveseljivega vidnega u�ivanja ob glasbi je bilo zaznati v godalih. Mladi tenoristKlemen Torkar se je z dovolj stabilnim in pro�nim svetlim glasom dobro odrezal v nosilni vlogi Junaka. S svojim gladkim, bo�ajočim glasom, ki ga odlikuje �irok vibrato in specifična globoka barva, je pri�la do izraza tudi mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, čeprav so njene malce toge telesne kretnje izdajale nekaj nelagodja na odru in s tem niso popolnoma udejanjile mo�nosti, ki jih ponuja ta vloga.

Za razliko od tega se je mezzosopranistki Barbari Sorč posrečilo povsem predati odrski telesnosti; ob visokoleteči, karikirani ariji je karakterno prav blestela, �al pa je glasovno pre�la v skoraj kričeče dimenzije. Katja Konvalinka, vodja SKGG, se je tokrat izkazala s čistostjo intonacije in pro�nej�im sopranističnim glasom, ki je v stranski, manj izpostavljeni vlogi izrazil vse svoje gibljivo mehke konture.

Uprizoritev Junaka na�ega časa na malem odru Stare mestne elektrarne je primerek opernega gledali�ča, ki se repertoarno in re�ijsko lahko meri (ter ga morda celo presega) z delom ljubljanske Opere, ki je tradicionalno na čelu tovrstne glasbene dejavnosti.

Svetetovo glasbeno podobo sestavljajo ponavljajoči se kro�eči vzorci. Nekateri izmed njih temeljijo na enostavnem enem tonu (a) in drugi na arpeggiu ter s tem podpirajo jasno začrtan dramatur�ki lok stopnjevanja in razblinjanja, ki skrbi za to, da ostaja material elastičen in tekoč. Posamezni elementi se povezujejo v celoto s kontrastnimi dramatur�ko podprtimi momenti, ki jih glasbeno mestoma utemeljujejo kromatično posajena partiturna polja, spet drugje pa svetlej�a diatonična figuralika. Nekoliko preprostej�a postmodernistična glasbena govorica, ki jo označujejo aluzije na starinske sloge, je delovala skladno z re�ijo in se je gibala prete�no v območju med konvencionalnim in nenavadnim.

Uprizoritev Junaka na�ega časa na malem odru Stare mestne elektrarne je primerek opernega gledali�ča, ki se repertoarno in re�ijsko lahko meri (ter ga morda celo presega) z delom ljubljanske Opere, ki je tradicionalno na čelu tovrstne glasbene dejavnosti. V vsakem primeru je vredna ogleda.



http://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-junak-nasega-casa.html

http://www.vecer.com/clanek/201512056164696


Preberite si tudi intervju s skladateljem:
https://www.dnevnik.si/1042725491/kultura/glasba/portret-skladatelja-tomaza-sveteta-pred-premiero-njegove-devete-opere

 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com