1 2 3
 

Dnevnik Ane Frank

KRITIKA OPERE DNEVNIK ANE FRANK - avtor BORUT SMREKAR

Delo, pet, 02.10.2015

Grigorij Frid:

Dnevnik Ane Frank

SNG Opera in balet Ljubljana ****

V ljubljanski Operi so v četrtek v koprodukciji s Slovenskim ko�mornim glasbenim gledali�čem izvedli prvo premiero v novi gle�dali�ki sezoni. S komorno opero ruskega skladatelja judovskega rodu Grigorija Frida Dnevnik Ane Frank so predstavili tudi novo prizori�če, imenovano -3. To je kletni prostor, sicer namenjen re�ijskim vajam, a se je pokazal kot zelo primeren za komorne operne predstave. Usposobitev tega prizori�ča je iz �tevilnih razlogov odlična poteza!

Opera je pisana za solistko in komorni ansambel v več zased�benih različicah, med katerimi so se odločili za zasedbo s tremi in�trumenti. Kot pove naslov, je tekstovna predloga vzeta iz Dnevnika Ane Frank. Odlično jo je poslovenil Milan Jesih. Prevod je tekoč in mu je mogoče slediti brez posebnih te�av, predvsem pa se dobro prilega glasbi. Tudi če so v vokalnem partu zaradi besedila morebiti napravili kake spremembe, so te izpeljane dobro in brez �kode za glasbeni stavek.

Glasba Grigorija Frida, ki je nasta�la konec �estdesetih let prej�njega stoletja, je me�anica različnih slogov 20. stoletja, a je bolj kot slogovna umestitev pomembno, da glasba besedilo vsebinsko nad�grajuje in je hkrati uprizoritveno učinkovita. Zato ne preseneča, da je Fridov Dnevnik Ane Frank med najpogosteje uprizarjanimi komornimi operami.

Glasbeno ekipo so sestavljali sopranistka Katja Konvalinka v vlogi Ane, Aleksandar Spasič kot glasbeni vodja in dirigent ter glasbeni trio s pianistko Irino Milivojevič (ki je bila v produkciji tudi korepetitorka), kontrabasi�stom Dimitrejem Ivanovom in tolkalcem Toma�em Voukom. Predstava je zelo dobro na�tudi�rana in je bila na premieri tudi dobro izvedena. Sodelujočim glasbenikom je uspelo vzpostaviti interpretativno prepričljivo in dramatur�ko čvrsto celoto. Veliko zaslug za uspeh predstave ima Katja Konvalinka, ki je zelo dobro poustvarila pevsko in igralsko zahtevno vlogo. Odlično se je zna�la v prehajanju med različ�nimi razpolo�enji. Opazna je bila tudi pozornost na jasnost izreke (lektorica Nevenka Verstov�ek), kar je v tak�nem delu �e posebej pomembno. Razumljivo je bilo skorajda celotno besedilo, več pozornosti bo treba (tudi zaradi razumljivosti) nameniti le voka�lom v visoki legi, pri čemer bodo v tehničnem pogledu izrazitej�i soglasniki dobrodo�la pomoč. Pevka je zbudila pozornost tudi z dobrim prehajanjem iz petja v govor in obratno in z naravnim govorom, česar pri na�ih pevcih nismo ravno vajeni.

Umetni�ki vodja Opere Rocc je kot re�iser in �oblikovalec prosto�ra� premi�ljeno in ekonomično oblikoval prostor. Njegova re�ija je nevsiljiva in naravna in glede na skromne scenske mo�nosti dovolj razgibana in zanimiva. Z dramaturginjo Tatjano A�man sta se odločila, da predstave v uprizoritvenem pogledu ne bosta postavila v medvojni čas, in rav�nala sta prav. Preganjanje, ujetost, hrepenenje po �ivljenju ... nimajo zgodovinskih zamejitev. Z lučjo, ki jo je oblikoval Jasmin �ehič, bi bilo mogoče storiti �e kaj, a je vpra�anje, kak�ne tehnične mo��nosti je pri tem imel oblikovalec. Po zelo dolgem času je v lju�bljanski Operi mogoče videti predstavo, ki je dobro zasnovana in postavljena in v kateri so bistvene sestavine uprizoritve in izvedbe uravnote�ene! Resda je to mogoče dosti la�je doseči v kratkih, sodobnej�ih in komorno zasnovanih delih, pa vendarle zbuja upanje.

BORUT SMREKAR

http://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo_5.html 

 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com