1 2 3
 

Junak našega časa/Hero of our time



Glasba: Tomaž Svete

Libreto: Tomaž Svete po motivih drame "Kartoteka" Tadeusza Ršżewicza 

Glasbeno vodstvo: Simon Dvoržak

Režija, scenografija  in kostumografija: Kaja Tokuhisa

Tehnični direktor in oblikovalec luči: Grega Mohorčič 

Producentka: Katja Konvalinka 

Oblikovanje tiskovin: Leticija Slapnik Yebuah 

Korepetitor: Iztok Kocen 

 

Junak: Klemen Torkar, tenor

Tajnica, Mož s klobukom, Prvi starec: Katja Konvalinka, sopran

Ljubica, Mož s kučmo, Drugi starec: Irena Yebuah Tiran, mezzosopran

Mati, Olga, žena: Barbara Sorč, mezzosopran

Oče, Gružnicki, Reporter: Anton Habjan, bariton

Puppy, Tretji starec: Rok Bavčar, bariton

Godalni kvartet Feguš:

Filip Feguš, violina

Simon Peter Feguš, violina

Andrej Feguš, viola  

Jernej Feguš, violončelo


Produkcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Zavodom Bunker Ljubljana

Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor

Pokrovitelj predstave je Telekom Slovenije

Donator: SNG Opera in balet Ljubljana

Premiera novitete, napisane za Slovensko komorno glasbeno gledališče, bo
27. novembra 2015 ob 20.00  
Ponovitve predstave: 
18. 12. 2015 ob 20.00: SNG Maribor (Stari oder)
6. 1. 2016 ob 20.00: SNG Opera in balet Ljubljana
8. 1. 2016 ob 20.00: Anton Podbevšek Teater Novo mesto
   SPONZOR PREDSTAVE: 

Nova slovenska komorna opera Junak našega časa je napisana za Slovensko komorno glasbeno gledališče. Je sodobno in abstraktno delo z močnim filozofskim ter družbeno-kritičnim nabojem. Libreto opere je nastal po drami Tadeusza Ršżewicza (1921 -2014) KARTOTEKA. Ršżewicz je pomemben poljski dramatik, prejemnik Evropske nagrade za literaturo (2007) in Griffinove nagrade za poezijo (2012). Na njegovo delo je močno vplivala druga svetovna vojna, v kateri je bil ubit njegov brat (tudi izjemno nadarjen pesnik), sam pa je bil udeležen v odporu proti okupatorju. Avtor je gradil na tradiciji poljske medvojne in povojne literature, v kateri je šlo za ideal uporabljanja skopih besed, naključnih besednih zvez v službi estetike moralno in eksistencialno razbitega in razrušenega sveta. Samega sebe avtor označuje kot zastopnika dramatike inkonsekvence. Neka skrita, posebna vrsta humorja, ki veje s te vrste odra, nadomešča sicer ustaljeni ideal vere v človeštvo in smisla bivanja. V samem libretu se je Tomaž Svete kot poznavalec glasbenega gledališča lotil omenjene tematike na svojstven način, iz  literarne predloge je izbral šest scen, od katerih jih je večina močno adaptirana, na več mestih odstopa od priloge ali tudi prinaša skladateljeve lastne tekste. Drugo sceno, ki asocirana Junaka našega časa Lermontova, bi lahko v celoti označili za avtorsko delo Tomaža Sveteta, a scena je pisana v slogu Ršżewicza. Skladatelj je v libretu še bolj poudaril prefinjen humor, ironijo in včasih družbenokritični sarkazem - odlike, ki sicer vejejo iz omenjene drame. Hkrati se že ob prebiranju 'Kartoteke' same zdi, da je to delo danes, glede na splošno družbeno situacijo v kateri živimo, aktualno kot še nikoli doslej.

 

KARTOTEKA: Drama Kartoteka je hkrati absurdna - raziskuje eksistencialno krizo Junaka, ki komajda zapusti posteljo -  in faktografska  kolektivna biografija vojne generacije. Polna je zavestnih kontradikcij, ruši občutek za čas (Junak je star pet, sedemnajst, tirideset let). Junak je tudi več kot en sam protagonist (hkrati Viktor, Waclaw, Henrik). Preganja ga preteklost in je obenem otrok, mož srednjih let in truplo  njegove prste razkleneta birokratska uradnika, preden mu iztrgata življenjsko zgodbo; gre se obesit v omaro in pride živ ven; zmasakrira zbor starcev, ki pa spet oživi in mu ukrade otroštvo. Paradoks drame je v tem, da čeprav je Junak žrtev staršev, zgodovine in lastnega �ennui� (boleče zdolgočasenosti), Ršżewiczeva odprta dramska forma izrazi svojo moč s totalno svobodo. Drama je bila izdana leta 1960, prvi pa jo je igral Teatr Dramatyczny.

 

AVTORJEV OPIS OPERE: Pomembno pri operi in samem tekstu je, da se ujame dialektični odnos med tekstom in glasbo. Opera živi od teksta, a tekst ne sme dužiti glasbe. Tekst naše drame je suh, brezčuten, namenoma tog. Obogaten je z glasbenimi vlo�ki in recitativom accompagnatom. Petje je mutirano, prehaja v espressivo. Nekaj je recitativov, nekaj pa je tudi ritmizacije govora. To je najjasneje izra�eno v zadnji, �esti sceni. Ko se odnos ohlaja, je manj arioza in več recitativa.

Glasbeni stil: na nekaterih mestih je glasba ekspresivna, ta slog mi je kot skladatelju blizu. Zaradi vsebine pa je espressivo zreduciran. Distanca se ka�e tako, da v maniri 20. in 21. stoletja, sodobne avantgarde, uporablja odtujeni slog, recitativ, deklamacijo, tonske efekte, asketski stil. Pogosto prehaja v Mozartovsko neoklasicistično jasnost. Drugi odklon pa je približevanje vzorcem profane glasbe (stiliziran boogie woogie, song,  pop art, plesna glasba, jazzovske harmonije), kar ponazarja dekadentnost zahodne kulture in samega teksta. Drama črpa na ruševinah idealov v svetu, ki je razbit po 2. svetovni vojni. Ta odtujeni svet pa je spet tu�

 

 

Tomaž Svete je na Dunaju in v Mariboru živeči in delujoči slovenski skladatelj in profesor na glasbenem oddelku Pedago�ke fakultete v Mariboru. Je vodilni slovenski ustvarjalec na področju operne glasbe, ki je do sedaj na tem področju ustvaril �e impresiven glasbeni opus. O tehtnosti in pomembnosti njegovega glasbenega ustvarjanja na področju opere v mednarodnih merilih pričajo nagrade, ki jih je za svoje opere prejel v tujini: Theodor-K�rner-Preis za opero Ugrabitev z Lauda�kega jezera, Dunaj (1992), prva nagrada za opero Kriton na mednarodnem tekmovanju opernih kompozicij Johann-Joseph Fux Opernkompositionswettbewerb, Graz (2000) in druge nagrade. Prav tako je dobitnik Glazerjeve listine. V zimskem semestru 1999 je deloval kot gostujoči Fulbright profesor za kompozicijo na Univerzi V Hartfordu, ZDA. Doslej napisane opere: Kralj Malhus , Ugrabitev z Lauda�kega jezeraKriton, Pesnik in upornik, Pierrot in Pierrette, Granatno jabolko, Apologija in Antigona (po Smoletu, libreto: Jurij Souček). Deveta opera Junak na�ega časa je obenem �e druga, napisana za Slovensko komorno glasbeno gledali�če (prva je Pierrot in Pierette).

Simon Dvor�ak: Dirigent, pianist, korepetitor in docent na Akademiji za glasbo redno sodeluje z orkestrom Slovenske filharmonije, z orkestrom SNG Maribor, s simfoniki RTV Slovenije in z mariborskim Festivalskim orkestrom. Z orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel vrsto koncertov za TEMSIG, Akademijo za glasbo, Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino Ljubljansko. Pogosto se posveča opernemu in gledali�kemu odru. Kot operni dirigent je debitiral z Ipavčevo opero Teharski plemiči, kot asistent dirigenta pa je v SNG Maribor pripravljal premiere Ognjemet, Dido in Enej in La boh�me. Premierno je pripravil operete Grofica Marica in Vesela vdova. V času specializacije v Londonu je kot glasbeni vodja sodeloval pri produkcijah Into the Woods, West side story in Sweeny Todd, med drugim pod mentorstvom priznanega dirigenta Stewarta Pedlarja. Za SKGG je dirigiral operi La Cecchina ali Nikogar�nja hči in Zmikavt in stara devica.

 

Kaja Tokuhisa je �tudirala filmsko in televizijsko re�ijo ter kasneje �e dramsko igro na AGRFT. Med �tudijem je prejela več nagrad, med drugim Lokvanj za najbolj�i slovenski kratki dokumentarec na festivalu  DokMa 2007 (za film Ples besed), nagrado za najbolj�i �tudentski film na Festivalu slovenskega filma in nagrado Outstanding International Student Film Award na festivalu Pekin�ke filmske akademije (za film Sestrična) in Akademijsko Pre�ernovo nagrado za re�ijo (za Nekak�en sindrom). Od leta 2012 ima status samozaposlene v kulturi. Igra glavno vlogo v predstavi Sne�na kraljica, ki je na sporedu LGL od leta 2011. Pogosto dela za RTV Slovenija, re�ira televizijske oddaje, filme in snemanja klasičnih koncertov. Njen re�ijski prvenec Vzgoja Stoika v APT Novo mesto je bil uvr�čen na tekmovalni spored Bor�tnikovega srečanja v Mariboru. Leta  2014 je bila izbrana za re�iserko slovenskega filma za Eurovision (EBU) children's drama series - film Nur je letos azijska zveza televizijskih hi� (ABU) izbrala za predvajanje po �irni Aziji. Od leta 2011 se uči petja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana.

 

Godalni kvartet Fegu� deluje od leta 1992, v sestavi bratov: Filip in Simon Peter - violini, Andrej - viola in Jernej � violončelo. �tudirali so na Koro�kem de�elnem konservatoriju v Celovcu. Leta 2001 so bili sprejeti na �tudij komorne glasbe na presti�no privatno �olo �Scuola di Musica di Fiesole� (Firence), kjer so do leta 2007 �tudirali pod mentorstvom Milana �kampe (Smetana Quartet) in Piera Farullija (Quartetto Italiano) ter Andrea Nannonija (Nuovo Quartetto). Za �tudij so prejeli tudi �tipendijo italijanskega predsednika dr�ave Carla Azeglia Ciampija. Leta 2012 so zaključili magistrski �tudij komorne glasbe na Visoki  �oli za glasbo v Gradcu pri Stephanu Goernerju (Carmina Quartet). Svoje znanje so dopolnjevali na �tevilnih mednarodnih mojstrskih tečajih pri: Alban Berg Quartet, Amadeus Quartet, Borodin Quartet, Emerson Quartet, Juilliard Quartet, LaSalle Quartet, Guarneri Quartet in drugih.

Klemen Torkar je �tudij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani zaključil pri prof. Matja�u Robavsu ter prof. Pii Brodnik. Za vlogo Orfeja v istoimenski Monteverdijevi operi je prejel Pre�ernovo nagrado AG v Ljubljani. V SNG Maribor je nastopil v vlogi Obutega mačka (C. Cui: Obuti maček) ter v vlogi Duhovnika in Oro�nika v Mozartovi Čarobni pi�čali. V SNG Opera in balet Ljubljana je nastopil v vlogi Pastirja v istoimenski operi P. �avlija. Pod okriljem SKGG je nastopil v vlogah: Sodnik (C. W. Gluck: Ogoljufani sodnik), Volk (C. Cui: Rdeča kapica), Markiz di Conchiglia (N. Piccini: La Cecchina), Uberto (Pergolesi/Milčinski: Re�ijska vaja za opero Gospodovalna slu�kinja) ter kot Bastien (W. A. Mozart: Bastien in Bastiena). Na TEMSIG-u je leta 2013 v najvi�ji kategoriji zasedel najvi�jo uvrstitev. Najpomembnej�i koncertni nastopi so tenorski solo v Carmini burani Carla Orffa, koncert opernih arij pod vodstvom Marka Letonje, samostojni recital v Vite�ki dvorani ljubljanskih Kri�ank ter gostovanje v Monteverdijevih Večernicah bla�ene Device v Berlinu.

Katja Konvalinka je na ljubljanski Akademiji za glasbo leta  1999  diplomirala  iz klavirja ter leta 2000 iz solopetja. Na  Visoki  �oli za glasbo v Gradcu je leta 2004 z odliko magistrirala  iz opernega in 2006 iz koncertnega petja. Leta 2011 je končala specializacijo na AG. Od leta 2011 vodi Slovensko komorno glasbeno gledali�če. Je producentka vseh predstav, nastopila pa je v operah Telefon, Ogoljufani sodnik, Rdeča kapica, La Cecchina ali Nikogar�nja hči, Zmikavt in stara devica, Re�ijska vaja za opero Gospodovalna slu�kinja. Nastopila je v opernih hi�ah v Sloveniji, Avstriji in na Hrva�kem. V SNG Opera in balet Ljubljana je bila Ana v Fridovem Dnevniku Ane Frank (koprodukcija  z SKGG, 2015). Nastopila je tudi v operah �enitna pogodba, Rusalka, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Carmen in Nabucco ter v SNG Maribor v Čarobni piščali in Carmen. Koncertno je pela kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije (Mahler: žalostinka, Rutter: Magnificat) in Simfoniki RTV (Bach: Johannespassion). Z orkestrom AG je odpela kantato Anna Ahmatova Tine Mauko. Celovečerne recitale samospevov je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, v Italiji in Srbiji.

Irena Yebuah Tiran je z odliko diplomirala in magistrirala na salzburškem Mozarteumu. Je prejemnica več nagrad. Leta 2000 je kot Cherubino debitirala v ljubljanski Operi. Sodelovala je z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Klangforum. Kot članica vokalnega ansambla Nova na Dunaju je pela na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, Styriarte, Ruhrtrienalu, štajerska jesen, Wien Modern, Wiener Festwochen. Nastopila je v Beriovi Sinfoniji za 8 solistov in orkester z Dunajskimi filharmoniki ter v praizvedbi Haasove opere Melancholia v Operi national de Paris in je specialistka za sodobno glasbo. Redno sodeluje tudi v predstavah Anton Podbevšek Teatra. Z SKGG je sodelovala v Gluckovem Ogoljufanem sodniku ter v projektu Hommage � Benjamin Britten.

Barbara Sorč je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Vlatki Or�anić. Nastopila je na številnih recitalih, kot solistka pa z mnogimi orkestri in zasedbami v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Romuniji, Nemčiji, na Hrvaškem in na Češkem. Na opernih odrih je oblikovala več vlog, med njimi: Dido (Dido in Enej - Purcell), Rozina (Seviljski brivec - Rossini), Berta (Seviljski brivec - Rossini), Clarina (ženitna pogodba - Rossini), Čarovnica (Pastir � �avli), Mercedes (Carmen - Bizet), Pa� (Saloma � R. Strauss) , Majda (Gorenjski slavček � Foerster). Deluje tudi kot pevska pedagoginja. Z SKGG je sodelovala v Gluckovem Ogoljufanem sodniku.

Rok Bavčar je študiral petje na Akademiji za glasbo pri prof. Ireni Baar in prof. Vlatki Or�anič. Izpopolnjeval se je na solopevskih seminarjih pri Matjažu Robavsu, Ireni Baar in drugih. Udeležil se je tekmovanj mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG) kjer je dosegel srebrno in dve zlati plaketi. Več sezon je bil član Komornega zbora RTV Ljubljana, nato pa nekaj let zaposlen v Slovenskem komornem zboru kot zborovski pevec in solist. Trenutno je zaposlen v SNG Opera in balet Ljubljana. Kot solist je sodeloval na več recitalih glasbene mladine, na abonmajskih koncertih AG, na koncertih zbora Consortium musicum, na koncertni izvedbi opere Gorenjski slavček kot Chansonette, pri Sullivanovi operi Gondoljerji. Na opernih odrih je upodobil vloge: Carlo (Črne maske), Varnostnik (Ljubezen kapital), doktor Grenville (Traviata), Lovro (Gorenjski slavček), Sodnik (Ples v maskah), Fiorello (Seviljski brivec)� Kot solist je nastopil tudi v SNG Maribor in HNK Zagreb. Med drugimi je sodeloval na evropski turneji svetovno znane sopranistke Ane Netrebko z opero Jolanta. Z SKGG je nastopil kot Bob v Menottijevi operi Zmikavt in stara devica in Ben v Menottijevi opero Telefon. 

Anton Habjan je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer tudi nadaljuje magistrski študij pri izr. prof. Pii Brodnik. Izpopolnjeval se je na mednarodnem seminarju pri svetovno priznani operni pevki in profesorici Bernardi Fink in drugih. Vseskozi je sodeloval z različnimi pevskimi zbori kot solist, med drugim v Schubertovi Ma�i v G-duru, Brahmsovem Nemškem rekviemu... V okviru Akademije za glasbo v Ljubljani je sodeloval kot solist v Monteverdijevih Vesperah in v Orffovi Carmini burani. Sedaj je redni član SNG Opera in Balet v Ljubljani, kjer je debitiral v operi Traviata kot Baron Duphol ter sodeloval kot solist v operah �olnik (Učitelj), Ples v maskah (Sodnik), Črne maske (Pajek).

 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com