1 2 3
 

Koncert samospevov Simonitija in Straussa

Radio ARS,  "UTRIP"  (20.08.2014)   

S KONCERTA SAMOSPEVOV OB OBLETNICAH ROJSTEV R. SIMONITIJA  IN  R. STRAUSSA,  V MESTNEM MUZEJU V LJUBLJANI, V OKVIRU IMAGA SLOVENIJE  
( koncert je bil 12.5.2014 ob 2000)    

Pavel Merljak 
"V okviru koncertnega ciklusa "Imago Slovenije", je v polno zasedenem atriju Mestnega muzeja v Ljubljani, v torek, 12.avgusta letos, potekal koncert samospevov ob letošnjih okroglih obletnicah rojstev dveh, na področju samospeva pomembnih avtorjev, ki sta se glasbeno-izrazno zgledovala v harmonsko bogati estetiki poznega romantizma. Hkrati je ta recital, glede na primerno časovno distanco, ponudil zanimivo primerjavo med svetovno in slovensko glasbeno ustvarjalnostjo te slogovne naravnanosti.  Prvi del koncerta je bil tako posvečen stoti obletnici rojstva slovenskega ustvarjalca Rada Simonitija, drugi del koncerta pa so ob stopetdeseti obletnici avtorjevega rojstva izpolnila dela Richarda Straussa. Ob tehnično dovršeni klavirski spremljavi pianistke Marine Horak, sta samospeve izmenjaje peli: sopranistka Katja Konvalinka in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran.  V uvodnem delu sta predstavili dvanajst izbranih Simonitijevih samospevov z naslovi: "Jasnina", "Samo en cvet", "Uspavanka", "Na Krasu", "Slovo brigadirke", "Mesečina", "Preveč je sreče", "Po dežju", "Večerni hlad", "Šepet vetra", "Ko mislim nate" in "Ples v rdečem", ki jih je skladatelj ustvaril na verze uveljavljenih slovenskih pesnikov minulega stoletja. Čeprav smo pri interpretacijah teh, večinoma zelo znanih, Simonitijevih stvaritev zaznali nekoliko togosti v izrazu, mestoma pa smo pogrešali tudi več jasnosti dikcije, svežine v agogičnosti in prepričljivo-angažirane sugestivnosti, je treba pohvaliti najprej smelost za tovrstni glasbeni projekt ter številne izrazno uspele pasuse z globoko notranjo doživetostjo v posameznih pesmi; pri tem naj med vsemi morda izpostavimo zlasti interpretacije samospevov: "Mesečina", "Po dežju", "Šepet vetra", "Ko mislim nate" in "Ples v rdečem". Škoda pa, da se zvenska rafiniranost klavirske spremljave ni mogla izraziti v vsej žlahtnosti odtenkov, in to kljub zelo zavzetemu trudu pianistke, saj je bil instrument nasploh naravnan preveč orkestralno-koncertantno, da v bogati akustiki atrija ljubljanskega mestnega muzeja ne bi zvenel v precej temnem tembru in na momente v sonorni zvočni polnosti prezasičeno.  Drugi del koncerta pa je bil ob stopetdeseti obletnici avtorjevega rojstva v celoti posvečen samospevom nemškega ustvarjalca Richarda Straussa. Pevki sta predstavili izbor desetih samospevov na ljubezensko tematiko iz raznih avtorjevih opusov, ki pa so si sledili v logičnem zaporedju lepo vzpenjajočega se izraznega loka. Slišali smo pesmi z naslovi: "Skrivnostno povabilo", "Noč", "Jutri", "Dan vernih duš", "Ti krona mojega srca", "Ah, ljubezen moja, zdaj moram slovo vzeti", "Utripajoča srca", "Podoknica", "Rekel je, a ni pri tem ostalo..." ter "Posvetilo". Ta del recitala je v izpovednem smislu prevevala opazna izvajalska zanosnost in suverenost nad glasbeno-interpretacijsko tvarino ter ne nazadnje sočna liričnosti. Kljub precejšnji pevsko-tehnični zahtevnosti teh pesmi, pa sta obe pevki, ob lepem fraziranju, ponudili prepričljivo notranje doživeto valovanje tiste vzvišeno ljubezenske poetike, ki je drugi del recitala nadgradila v izrazno kulminacijo večera. Prisotno občinstvo v polno zasedenem atriju Mestnega muzeja v Ljubljani je pevki, sopranistko Katjo Konvalinka in mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran, ter pianistko Marino Horak, nagradilo z dolgotrajnim, navdušenim aplavzom."

Valovanje poustvarjalnega nemira

"Katja Konvalinka je oživila samospeve s študiozno, a tudi sproščeno privrženostjo izvajalskemu poslanstvu."

 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com