1 2 3
 

Rado Simoniti in Richard Strauss


                        
KONCERT SAMOSPEVOV OB OBLETNICAH 
ROJSTVA RADA SIMONITIJA (100 LET) IN
RICHARDA STRAUSSA (150 LET) 

Atrij mestnega muzeja, 12.avgust 2014 ob 20.00

Katja Kovalinka, sopran/soprano
Irena Yebuar Tiran, mezzosopran/mezzosoprano
Martina Horak, klavir/piano


foto: Borut Krajnc

Rado Simoniti (1914-1981) je slovenski skladatelj in dirigent, ki se je posvetil predvsem vokalni glasbi (samospevi in zborovske pesmi). V sredi�ču njegovega kompozicijskega stavka je melodija, vpeta v harmonije, ki so lahko tudi napete in kromatične, vendar na koncu blagozvočne in mehke. Tako kot pri Straussu je poudarek na izraziti in tehtni klavirski spremljavi. Nekateri njegovi samospevi so zelo priljubljeni pri slovenskih izvajalcih, na koncertu pa �elimo predstaviti tudi njegove manj znane samospeve.

 

Richard Strauss (1864-1949) je nem�ki skladatelj, ki je leta 1886 napisal prvo delo programskega značaja (Aus Italien) ter kasneje več simfoničnih pesnitev, s katerimi si je zagotovil mesto v prvih vrstah sodobnih skladateljev kot predstavnik nove �ole. �e za �ivljena so njegova dela postala klasična in so ostala stalni del glasbenega repertoarja do danes. Poleg simfoničnih pesnitev je napisal mnogo oper, samospevov in drugih orkestralnih del. Je eden največjih skladateljev samospeva, tu je glavni  poudarek na posebno izraziti spremljavi, za glasovni part pa je pogosto značilen nenavadno velik obseg. Njegovi samospevi so tehnične mojstrovine, napisane z zanosom in bogato domi�ljijo. Cenijo jih tako kritiki kot občinstvo.



1. del: Samospevi Rada Simonitija:

Jasnina (France Bevk)

Samo en cvet (Karel Destovnik � Kajuh)

Uspavanka (Mile Klopčič)

Na Krasu (Ju� Kozak) )

Slovo brigadirke (Sonja Mohorič)

Mesečina (Igo Gruden)

Preveč je sreče (Karel Destovnik � Kajuh)

Po de�ju (Peter Levec)

Večerni hlad (Srečko Kosovel)

�epet vetra (Da�a Kabalin-Vinodolski/Pavle Oblak)

Ko mislim nate (Ivan Minatti)

Ples v rdečem (Srečko Kosovel) 

 


2. del: Samospevi Richarda Straussa:

Heimliche Aufforderung (Skrivno povabilo; John Henry Mackay), op.27/3

Die Nacht (Noč; Hermann von Gilm), op.10/3

Morgen (Jutri; John Henry Mackay), op. 27/4

Allerseelen (Dan vernih du�; Hermann von Gilm), op.10/8

Du meines Herzens Kr�nelein (Ti krona mojega srca; Felix Dahn), op.21/2

Ach Lieb ich muss nun scheiden (Ah, ljubezen moja, zdaj moram slovo vzeti; Felix Dahn), op.21/3 

Schlagende Herzen (Utripajoča srca; Otto Julius Bierbaum), op.29/2

St�ndchen (Podoknica; Adolf Friedrich Graf von Schack), op.17/2   

Zueignung (Posvetilo, Hermann von Gilm zu Rosenegg), op. 10/1

Hat gesagt - bleibt's nicht dabei (Rekel je, a ni pri tem ostalo; Achim vom Arnim), op.36/3


Sopranistka Katja Konvalinka je diplomirala iz klavirja in petja na ljubljanski Akademiji za glasbo. V Gradcu je z odliko magistrirala iz opernega in koncertnega petja. Specializacijo je končala pri prof. Vlatki Or�anić. Nastopila je v opernih hi�ah v Sloveniji, Avstriji in na Hrva�kem. Koncertno je sodelovala z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV, Orkestrom Akademije za glasbo� Recitale samospevov je imela po Sloveniji, na Hrva�kem, v Avstriji, Italiji in Srbiji. Zadnji dve leti vodi Slovensko komorno glasbeno gledali�če.

Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran je z odliko diplomirala in magistrirala na salzbur�kem Mozarteumu. Je prejemnica več nagrad. Debitirala je v ljubljanski Operi in sodelovala z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Klangforum. Kot članica vokalnega ansambla Nova na Dunaju je pela na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, Styriarte, Wien Modern� Nastopila je v Beriovi Sinfoniji za 8 solistov in orkester z Dunajskimi Filharmoniki ter v praizvedbi Haasove opere Melancholia v Operi national de Paris.

Pianistka Marina Horak je vedno označevala raznolikost: čembalo in sodobna glasba, komorna igra in klavirski duo, solistični koncerti in spremljanje pevcev, pedago�ko delo in pisanje člankov, predavanja in organiziranje glasbenih dogodkov, poezija in prevajanje. Za Komisijo Evropske Skupnosti je v osemdesetih letih raziskala in napisala ob�irno poročilo o situaciji mladih glasbenikov v Evropi, sprejela pa je celo izziv in na odru celjskega mestnega gledali�ča igrala �keyboard one� v mjuziklu Chicago.

 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com