1 2 3
 

Hommage a Mozart

Jure Dobovišek, DELO, 22. 6. 2006

Slovensko komorno glasbeno gledali�če je v Mozartovem letu pripravilo Poklon Mozartu -uprizoritev Bastiena in Bastienne in Gledali�kega direktorja, �ivahnih enodejank z obrobja skladateljevega opernega opusa.
Prva izmed njiju je dvanajstletnikovo delo, otro�ko čisto, pesemsko preprosto, pastoralni, na francoske vire naslonjeni singspiel. Predstavili so jo v doslej neznanem prevodu Slavka Osterca, ki si je zamislili tudi govorjeni prolog (za �čarodeja� Colasa). Gledaliski direktor je peterica glasbenih točk, po času nastanka navezana na Figarovo svatbo, vsebinsko pa na tedaj modni �anr, s katerim si je opera satirično privo�čila samo sebe. Na Slovenskem je bila ta glasbena veseloigra tokrat uprizorjena prvič (prevod Henrik Neubauer), in sicer v predelavi Louisa Wilhelma Schneiderja iz leta 1845, ki v zgode in nezgode iz opernega zakulisja med drugim zaplete Schikanedra (kot direktorja), Mozarta in njegovo svakinjo, pevko Aloysio Weber Lange, ter pose�e med drugim po navedkih iz Čarobne pi�čali.
V obeh predstavah je orkester nadomestil klavir, Marko Hribernik � dovolj spreten (tudi kot) pianist - je izza klavirja agiral kot zanesljiv vodja, tako da je bil glasbeni potek skladen in učinkovito tempiran. Reziser Henrik Neubauer je pripravil uglajen mizanscenski aran�ma, ki ga je predvsem navdihoval historidno stiliziran gib, vključujoč npr. pastoralno zračnost, reverence, visoki tragični slog (sopranska arija Zdaj ura je slovesa) itn. Prav prikupne kostume je v fundusu Opere izbrala Nada Slatnar.
V prvem delu večera se je najbolj izkazala sopranistka Katja Konvalinka (Bastienne), uvodoma nemara premalo pozorna na pevski legato, sicer pa zvonka, krhka. Bastiena je z deloma nespro�čenim glasom podal odrsko prikupni tenorist Edvard Strah. Silvo Skvarč je bil (deloma votlo) prodoren Colas s povednimi grimasami in "iluzionistično" spretnostjo.
Direktorja Schikanedra je s plastičnim realizmom upodobil baritonist Egon Bajt, naivni pa primadonske strasti umirjajoči Mozart je bil Andrej Debevec, sijajno sonoren. Sopranistki Vera Danilova (Sophie Uhlich) in Rebeka Radovan (Aloysia Lange) sta bili pravi primadoni, v pevskem dvoboju glasovno razko�ni (Danilova z izpostavljenimi toni!), značajsko (oziroma �e pojavno) kontrastni. Tenorist Damjan Kozole je zanesljivo nastopil kot Schikanedrov nečak Philipp. Henrik Neubauer je intervencije Gledali�kega sluge začinil z duhovito (blago) distancirano govorno izoblikovanostjo. Sicer so tudi vsi pevci govorno nastopili na zelo solidni ravni.
Mnogi imajo Mozarta za največjega opernega skladatelja. Seveda ne zaradi teh dveh enodejank. Ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledali�ča se je geniju poklonil s primernima deloma. In z voljo, zagnanostjo. Kaj pa sta v poklon Mozartu doslej storili na�i narodni gledali�či? Odgovor je odrezavo preprost in kratek: nič.

Bogdan Učakar, Večer, 26. 7. 2006

... Slovensko komorno glasbeno gledali�če je edino, ki mladim pevcem �e omogoča javno nastopanje... Sopranistka Konvalinka je zadostila lepim pevskim frazam, okretnim tehničnim izpeljavam, tenorist (Edvard Strah, op. RV), ki mu glasovna barva ni delala prevelikih te�av, in baritonist Silvo �kvarč, ki mu hudomu�ni čar iz knjige naivnega prerokovanja ni bil tuj. �e ob tej izvedbi pa moramo omeniti glasbenega vodjo Marka Hribernika, ki je natančno postavljal izhodi�ča za glasbeni oder...
"Gledali�ki direktor" v prevodu dr. Neubauerja je duhovita satira gledali�kih prilik tistega časa.. Glasba je duhovita, odrske besede spretno postavljene, pevsko primadonska spora in skakanje v lase pa markantna elementa dela...
Z vrha predstave snemimo odlični pevki, rivalinji primadonskih navad in ostrih besed, ki sta v sceni pevskega dvobojevanja vrhunsko dovr�eni (Vera Danilova, Rebeka Radovan, op.RV). Pa tenorista Andreja Debevca kot Mozarta z ble�čeče zlo�čeno vlogo. Predstava je odlična, profesionalna, narejena tudi za veliko večji in zahtevnej�i oder... Predstava utegne postaviti �e dodatna merila kakovosti, ko jo bodo v dvorani Union v Mariboru uprizorili 7. decembra 2006 v okviru abonmajev Narodnega doma...
 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com