1 2 3
 

Pierrot in Pierrette


Tjaša Krajnc, sreda, 3. oktober 2007, Radio Slovenija - Glasbeni utrip

Pierrot in Pierrette je peto glasbeno-scensko delo mednarodno uveljavljenega skladatelja Toma�a Sveteta, ki je za svojo 3. opero � Kriton � prejel 1. nagrado na tekmovanju za nova operna dela avstrijske �tajerske in Univerze za glasbo in dramsko umetnost v Gradcu, njegova 4. opera Pesnik in upornik pa je do�ivela uspe�no prvo izvedbo v mariborski Operi maja 2003. Skladatelj in libretist Toma� Svete je ustvaril komorno opero Pierrot in Pierrette po istoimenski mladostni drami Slavka Gruma iz leta 1921. Svete se v svoji peti operi ukvarja s dramskimi zapleti med glavnimi liki, njihovimi usodami in tragičnostjo človekovega bivanja, hkrati pa posega v temeljna dru�bena in moralna vpra�anja, dotika se ekolo�ke problematike, globalizacijskih in protiglobalizacijskih procesov, s poudarkom na nujnem preporodu humanizma. Glasbena govorica opere Pierrot in Pierrette je sodobna, temelječa na pridobitvah dunajske atonalne kompozicijske smeri in skladateljevih iskanj. Navezuje se na princip glasbenega realizma s pomembno vlogo ariosov, recitativov in govorjenih dialogov, v katerih pride do izraza dosledna interpretacija besedila, kar je ena izmed bistvenih kakovosti tega opernega dela. Skrbno pripravljeno glasbeno predstavo, ki je z ekonomično uporabljenimi sredstvi dosegla pri občinstvu katarzičen učinek dramskega razpleta, je na minimalistični, funkcionalni sceni re�iral priznani gledali�ki re�iser Henrik Neubauer. Glasbeni vodja predstave je bil dirigent Simon Robinson, ki je s precizno taktirko vodil kompleksno glasbeno teksturo � spomnimo se, Robinson je dirigiral tudi prvo izvedbo Svetetove opere Pesnik in upornik maja 2003 v Mariboru. Lesene skulpture na sceni operne predstave Pierrot in Pierrette so delo akademskega kiparja Staneta Jarma, kostume pa je � karakterno primerno � okusno oblikovala Nada Slatnar. Nastopilo je �est opernih solistov, med katerimi so s  pevsko in igralsko izraznimi nastopi izstopali: lirični tenorist Metod ��nec kot Pierrot � prepričljivo je nastopil �e v naslovni vlogi Svetetove opere Pesnik in upornik, z zvonkim, prodornim glasom je prijetno presenetila mlada sopranistka Gabrijela N�dok kot Pierrette, basist Alfonz Kodrič je bil glasovno prodoren in igralsko prepričljiv kot Umetnik in Pierrotov adoptivni oče, pevsko in igralsko izrazit je bil nastop sopranistke Rebeke R�dovan kot zapeljive gospe Silve d'Oraine, v vlogi �tudenta-Zdravnika je bil suveren baritonist Robert Vrčon, v manj�i mo�ki vlogi � sluge Janeza � pa je nastopila sopranistka Martina Ledinek - Nikić.
Kompleksno instrumentalno tkivo je v zahtevni partituri izvajal petčlanski instrumentalni ansambel, ki je jasno podpiral in nadgrajeval vokalno dogajanje v zasedbi: godalni trio: Maja Peternel � violina, Rostislav Denisjuk � viola in Niko Sajko � violončelo, klarinetist Slavko Kovačič na basovskem klarinetu in za klavirjem pianistka Olga Pečeny. To je bila vsekakor kakovostna umetni�ka predstavitev nove slovenske opere.

Jure Dobovi�ek, DELO, 17. 10. 2007

Toma� Svete je na� edini skladatelj, ki kontinuirano deluje na opernem področju. Njegovo novo delo Pierrot in Pierrette je komorna opera, ustvarjena za Slovensko komorno glasbeno gledali�če (in premierno uprizorjena v sodelovanju s SNG Maribor). [�]
Predstava je pod roko Simona Robinsona tekla zbrano, čutila se je anga�iranost instrumentalnega ansambla (violinistka Maja Peternel, violist Rostislav Denisjuk, violončelist Niko Sajko, klarinetist Slavko Kovačič, pianistka Olga Pečenij). Re�iser Henrik Neubauer ni silil v ospredje, poskrbel je za pregledno mizansceno, dosegel, da so se pevci gibali dovolj naravno. Nada Slatnar je izbrala kostume, �enska imata (kdo ve zakaj) starinski navdih (Grofičina pojava je sicer posrečeno opulentna.) Sceno so obogatile skulpture Staneta Jarma.
Metod �unec je bil mladeni�ki, tenorsko sve�i in svetli Pierrot (govorni deli vloge so zaznamovani z nezborno obarvanimi vokali), sopranistka Gabrijela Nedok preveč kovinsko priostrena (v vi�inah vendarle zanesljiva) Pierrette. Alfonz Kodrič je fizično slikovito utelesil Umetnika, glasovno je bil zagnan, a deloma izvotljen. Baritonist Robert Vrčon je izdelal vlogo �tudenta-Zdravnika karakterno sugestivno (tako pevsko kot odrsko). Čutno polnost in svetovljansko non�alanco je v kreacijo Silve d'Oraine vnesla sopranistka Rebeka Radovan, tudi govorno odlična. Dober je bil nastop Martine Ledinek-Nikić (sluga Janez).

Odzivi gledalcev:
Pri vseh predstavah Slovenskega komornega glasbenega gledali�ča, ki sem jih videla doslej, sem u�ivala. Ta pa je čisto nekaj posebnega. [�] Iz srca čestitam k postavitvi čisto slovenske predstave.
(�iva Simončič, upok. rač., 17. 10. 2007)
Hvala za lepo predstavo!
(�tudentke 3. letnika: Pred�olska vzgoja Pedago�ka fakulteta Univerza Maribor)
Vse čestitke skladatelju in libretistu g. Toma�u Svetetu in vsem umetnikom, ki tvorijo Slovensko komorno glasbeno gledali�če.
Videl sem gizdalinskega �tudenta-zdravnika, čutil njegov zahrbtni smeh in trenutke zle usode. Zaljubil sem se v Umetnika. Kar naenkrat sem v njem videl Slavka Gruma (zanimivo, da sem na imenitnem, fantastičnem umetniku Alfonzu Kodriču, ki je presenečal z obrazno mimiko, videl tudi Grumova okrogla očala). Svojega ljubljenca Pierrota je vedno znova obračal stran od �enskih podob. In v ta brezmejni čas člove�kih usod vstopi Dama. Ena sama erotika, strast, lepota, magnetizem � ki muči mo�ki um! Dama podira vse pod seboj, nihče se ji ne more upreti! �
Ko sem se peljal na predstavo, sem bil zelo radoveden, kako je g. Svete občutil dramo, nervozen sem bil. To nervozo sem čutil tudi v igralcih! In ko se je ob koncu opere iz dvorane razlegel spontan aplavz, je na njihovih obrazih zasijala sreča! Breme trdega dela je odpadlo! Publika je radodarno po�iljala aplavz na oder in vrhunec smo do�iveli, ko so se pevcem na odru pridru�ili �e skladatelj, dirigent in instrumentalisti.
Nova opera mi je sila v�eč! Kostumografija mi je lepa. Vidi se, da je za gospo Nado dolgoletno delo in izku�nje. Luč je zelo lepo zami�ljena in stoodstotno izvedena. Scenografija je minimalistična in funkcionalna. Ob kiparjenju ustvarjata kiparja krasne zvoke � les � dleto � kladivo, ki nekako zelo lepo sodijo k dogajanju.
Novi slovenski komorni operi �Pierrot in Pierrette� �elim srečno in dolgo �ivljenje! Ob igranju pa veliko, veliko u�itkov.
(Borut Gartner, re�iser, 4. 10. 2007)
 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com