1 2 3
 

Skopuh

Skopuh

Jure Dobovi�ek: Skopuh prvič pri nas � DELO, Ljubljana, 22. novembra 2008

Slovensko komorno glasbeno gledali�če, ki deluje kot 'neodvisen' producent, je lani pripravilo novo delo (Pierrot in Pierrette Toma�a Sveteta), v tej sezoni pa se je spet odločilo za uprizoritev klasicistične repertoarne raritete. Skopuh je eden izmed poskusov iz predporodnega stadija ruskega opernega nacionalizma, iz dobe, ki je iskala skupnostne znake v odrski uglasbitvi vsakdanje vsebine v domačem jeziku � v prevzeti, modno popularni obliki z govorjenimi dialogi. Op�ra-comique po rusko.
SKGG je pripravilo prvo uprizoritev pri nas. Libreto je gibko poslovenil Henrik Neubauer; predstavo je tudi zre�iral, v arhaičnem stilu, ki uprizarja staro uprizarjanje, s pomočjo tradicionalne tipike kostumov, ki jih je znala Nada Slatnar izbrati iz fundusa Drame s smislom za skladnost. Pojavnost nastopajočih je �la prav na roko umetelni in 'predna�ajoči' postavitvi oseb: tako ima re�ija najmočnej�i učinek kar na začetku, s predstavitvijo 'tipov', ki jo pred zastorom vodi mali Napovedovalec Lovro Koro�ec v zabavno slovesni, b�sedni konferansjejski gestiki (pred drugim dejanjem zapoje s podprtim de�kim sopraninom Glinkovo romanco).
Tenorist Andrej Debevec je dobro utele�al in pel zatrapanega �krte�a; v patosu njegove 'grofice' je opazno u�ivala sopranistka Rebeka Radovan (Marta). Mlada zaljubljenca Ljubima in Milovid sta bila sopranistka Katja Perger in tenorist Sebastjan Podbregar, oba čedno sonorna, �ivahna in hkrati uglajena. Sluga Lisjak je simpatična kreacija tenorista Mateja Vovka. Predstavo je dirigentsko vodil Franc Rizmal.


Dr. Franc Kri�nar: Ob 100. obletnici ljudskega gledali�ča v dana�njem KUD �Janko Krmelj� v Retečah tudi zgodovinsko prvič (komorna) opera, Gorenjski glas, 5. 12. 2008

Potem, ko znani dokumenti pričajo o leto�nji 100. obletnici ustanovitve Katoli�kega prosvetnega dru�tva v �upniji Reteče (8. sep. 1908), je prvič v zgodovini vseh nadaljnjih predhodnikov in dana�njega odra Kulturno umetni�kega dru�tva �Janka Krmelja� gostovala čisto prava (komorna) opera. Odlično Slovensko komorno glasbeno gledali�če, katerega �spiritus agens� je prof. dr. Henrik Neubauer, je hkrati pripravilo v okviru svojih zavidanja vrednih dejavnosti �e sedmo podobno predstavo, vse izključno v slovenskem jeziku; kar pa je seveda �e prava redkost na slovenskih opernih odrih.
Nekaj ali skoraj vsa navedena hotenja so bila tokrat spet uresničena v prvi slovenski izvedbi komične opera v dveh dejanjih po Moli�ru SKOPUH komaj znanega ruskega glasbenega klasicista V. A. Pa�keviča (1742-1797) po libretu J. B. Knja�nina in v prevodu H. Neubauerja. Ta je opero tudi re�iral in priredil. Po leto�nji ljubljanski premieri (v Drami SNG, 29. okt.) in po eni od ponovitev v Ajdov�čini (dvorana 1. slovenske vlade, 21. nov.), je omenjena opera priraj�ala tudi na rete�ki �ljudski� oder. Ker je bila �e premiera izvedena z orkestrsko spremljavo (dirigent Franc Rizmal), ajdovska s klavirjem (Nata�a Valant), smo tudi tokrat njeno predstavo do�iveli v vsej njeni tovrstni popolnosti. Vloge celotnega solističnega pevskega kvinteta (tenoristi: Andrej Debevec/�krte�, Sebastjan Podbregar/Milovid, Matej Vovk/Lisjak; sopranistki: Katarina Perger/Ljubima in Rebeka Radovan/Marta in nazadnje �e vloga najmlaj�ega, komaj 10-letnega Lovra Koro�ca/napovedovalec in pevec-solist v odmoru), so bile tudi v omenjeni rete�ki predstavi v re�iji H. Neubauerja in kostumografiji Nade Slatnar izvedene v vsej pristni komiki; le-to poznamo edinole �e pri obeh večjih in bolj popularnih skladateljih tega sloga Italijanu G. Rossiniju in Avstrijcu W. A. Mozartu. Ob kar treh tenorjih v tej operi pa naj �e kdo podvomi, da so le-ti diktatorji (glasbenega) gledali�ča. Zdaj �e kar opazna re�ija (in koreografija) ali kar njegova ��ola� pa ostaja domena prav H. Neubauerja, v nasprotju s povsem komorno, asketsko sceno. Ve�ča taktirka dirigenta Franca Rizmala in verzirani glasbeniki (11: godalni kvintet in po dvoje flavt, klarinetov in /francoskih/ rogov; koncertni mojster Vasilij Meljnikov), ki so se v komornem sestavu večinoma izkazovali povsem solistično, so dali celotni predstavi enakovreden pečat. Tempo in ritmi glasbenikov so dajali tej bolj �singspielu� (dramma per musica) tj. spevoigri kot pa komični operi, ravno prav�nji poustvarjalni impulz, o katerem bi se dalo �e pisati. Tak je bil tudi eden od vrhuncev predstave na začetku 2. dejanja v vokalno-in�trumentalnem kvintetu.  Več kot znana Moli�rova zgodba o skopuhu  pa je tako za�ivela v vsej svoji popolnosti. Pevci ji dodajo nemalo odrskih, gibnih, pevskih in govornih, s tem pa tudi karakternih posebnosti. Komorna opera je namreč zelo prozorno glasbena tkivo, zraven pa je treba računati �e na kar vnaprej�nje prilagajanje različnim (glasbenim) odrom. (Dr. Franc Kri�nar: Ob 100. obletnici ljudskega gledali�ča v dana�njem KUD �Janko Krmelj� v Retečah tudi zgodovinsko prvič (komorna) opera, Gorenjski glas, 5. 12. 2008)
 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com