1 2 3
 

Rdeca Kapica

Rdeča Kapica

Anamarija štukelj Cusma: Glasbeni utrip, 2.10.2013

Preteklo sredo so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma premierno uprizorili novo operno predstavo za otroke. Pravljično opero Rdeča kapica je leta 1911 napisal ruski skladatelj Cezar Antonovič Cui in jo posvetil ruskemu prestolonasledniku, edinemu sinu Nikolaja II, carjeviču Alekseju. 

Operna predstava Rdeča kapica je nastala v produkciji Čarobne dežele in v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. Z njim redno sodeluje re�iserka Yulija Roschina, ki je tudi tokrat prevzela re�ijo. V romantično in lirično glasbeno zgodbo je vnesla dinamiko s pomočjo elementov klovnovske navihanosti in �ivahnosti. Klovni so namreč zelo ekspresivni in njihovo telesno govorico in obrazno mimiko otroci zelo dobro razumejo, kar jim olaj�a razumevanje p�te besede. V predstavi pa seveda �e vedno nastopajo vsi �tirje glavni liki: Rdeča kapica, babica, lovec in volk. V njihovih vlogah se predstavljajo mladi operni pevci Katja Konvalinka, Polona Kopač Trontelj, Klemen Adamlje in Klemen Torkar. Re�iserka je vsem nastopajočim namenila enakovredne vloge, saj so �tirje pevci ves čas na odru, njihove preobrazbe v pravljične like pa potekajo kar pred očmi gledalcev. Tako denimo vsi �tirje nastopajo tudi v vlogi klovnov in gozdnih �kratov ter so ves čas aktivno vpeti v dogajanje na odru. Zelo domiselna in izvirna re�ija je od pevcev zahtevala tudi veliko gibalnih spretnosti, gib je oblikovala Ana Hribar, k prepričljivosti predstave pa prispevajo tudi maska, oblikovala jo je Ana Lazovski ter odlični kostumi in scenografija, delo Jasne Vastl. V predstavi pa ima nepogre�ljivo vlogo tudi pianistka Darja Mlakar Male�ič, ki z občutkom za dramaturgijo predstave učinkovito spremlja pevce, izka�e pa se tudi s svojimi igralskimi sposobnostmi, saj je njen lik klovna v trenutkih, ko ne sedi za klavirjem, najbolj prepričljiv in dodelan. Re�iserka je pri postavitvi predstave učinkovito uporabila ves prostor, za doseganje napetosti so nastopajoči igrali tudi na in�trumente Orffovega in�trumentarija, kot pevci pa so se izkazali tudi z neoporečno pevsko tehniko in izraznostjo.

Cezar Antonovič Cui je sicer za otroke napisal �tiri opere, poleg Rdeče kapice �e opere Sne�ni junak, Obuti maček in Norček Ivanček. Libreto njegove Rdeče kapice je v sloven�čino prevedel Henrik Neubauer. Duhovita in vesela predstava je prepričala premierne gledalce, med njimi je bilo seveda veliko otrok, ki so z neverjetno zbranostjo sledili dogajanju na odru. Več kot sto let stara partitura je ob nadarjenosti in velikem anga�maju ustvarjalcev za�ivela v sve�i in sodobni preobleki, prav tako pa je delovala tudi zgodba sama, saj konec koncev so tudi pravljice večne.

Bo�tjan Tadel, Pogledi, let. 4, �t. 19, 9. oktober 2013

Rdeča kapica je ena bolj znanih pravljic, prvi jo je zapisal Charles Perrault (1628�1703), tako kot med �tevilnimi drugimi �e Pepelko, Obutega mačka, Trnuljčico in Sinjebradca. Več njegovih zgodb sta predelala brata Grimm, nato je Čajkovski Trnuljčico uglasbil v balet, Bart�k Sinjebradca v opero itd., itn., novo, moderno �ivljenje pa so te zgodbe dobile predvsem s predelavami v bolj zgodnje Disneyjeve risanke.
In �e smo v na�ih časih, lanskega novembra je Du�an Jovanović v Lutkovnem gledali�ču Ljubljana re�iral Obutega mačka v dramatizaciji srbskega dramatika Igorja Bojovića (v prepesnitvi Milana Jesiha je postal Obuti mačkon), 25. septembra pa je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma premiera opere Rdeča kapica ruskega skladatelja C�sarja Cuija iz leta 1911, ki je nastala v sodelovanju Čarobne de�ele, potujočega gledali�ča za otroke (nedavno je z baletom Prokofjeva Pepelka osvojila Zlato Piko za najbolj�o profesionalno predstavo za otroke), in Slovenskega komornega glasbenega gledali�ča. Predstavo je re�irala Yulia Roschina, likovno podobo pa je zasnovala Jasna Vastl. Gre za postavitev, ki je narejena �gostovalno�, se pravi, da omogoča izvedbo malone kjerkoli, recimo v vrtcih ali �olah, seveda pa tudi v gledali�kih dvoranah. Scenski elementi so omejeni na najnujnej�e, vsi delujejo tudi kot rekviziti, oblikovani so �ivopisno, kot vzeti iz slikanic.
Nastopajo �tirje mladi pevci in pianistka Darja Mlakar Male�ič, izstopa interpretinja naslovne vloge Katja Konvalinka. Odrsko so suvereni tudi Klemen Torkar (Volk), Polona Kopač Trontelj (Babica) in Klemen Adamlje (Lovec), točke so mizanscensko simpatično re�ene, glasbena izvedba pa je odlična. Nič napačnega ni, prej nasprotno, da je igra nekoliko starinska, s pretiranimi grimasami in otro�ko nazornimi govorjenimi deli. �koda se zdi le, da se ta uigrana in spretna, tudi iznajdljiva ekipa ni lotila kak�nega bolj spevnega dela, ki bi mlademu občinstvu opero pribli�alo ne le z njenim osnovnim formalnim okvirjem (�p�to gledali�če�), temveč tudi s kaj več glasbene karakterizacije, predvsem pa s kak�no zapomnljivo melodijo. Ves ustvarjalni napor nastopajočih je tako usmerjen v to, da s svojim intenzivnim podajanjem prekrijejo skromno glasbeno vsebino opere.
�Nič slabega ni, če Volk ni �obsojen na smrt� in če usmrtitve (s prekobaljenjem v vodnjak) ne gledamo na odru. Da pa bi jo odnesel le z obljubo, da tega ne bo več počel, se zdi, milo rečeno, nekoliko naivno.�
Starej�e mladince � ki se iz otro�kih slikanic izpred desetletij spomnimo, kako je Lovec po re�itvi Babice in Rdeče kapice volku trebuh napolnil s te�kimi kamni, ti pa so ga, ko se je �ejen odpravil do vodnjaka, prevrnili vanj, s čimer je bil kaznovan za svoja grozodejstva � pa bo gotovo presenetil konec predstave. Lovec, Babica in Rdeča kapica se namreč ne skrijejo za prvi vogal, da bi �kodo�eljno počakali na Volkov zaslu�eni klavrni konec, temveč otroke vključijo v nekak�no debato o tem, �kaj naj zdaj vsi mi naredimo z Volkom?� In čeprav so otroci, večinoma kar seznanjeni z zgodbo, sprva prepričani, da bo Volka pač doletela zaslu�ena kazen � jih nastopajoči kmalu prepričajo, da so do Volka milostni, saj se ta gotovo kesa in teh grdih reči ne bo več počel. �A ne, da jih ne bo�, Volk?� In Volk skesano odkima. Vsi smo zadovoljni, zlasti tisti, ki je nepričakovano u�el tako imenovani roki pravice.
Seveda je prisrčno, da otrok ne učimo, kako morajo biti kazni krute in za povrh �e ireverzibilne. Se pravi, nič slabega ni, če Volk ni �obsojen na smrt� in če usmrtitve (s prekobaljenjem v vodnjak) ne gledamo na odru. Da pa bi jo odnesel le z obljubo, da tega ne bo več počel, se zdi, milo rečeno, nekoliko naivno. Volk je vendar naredil nekaj slabega � prizor �retja Babice in Rdeče kapice je odrsko kar učinkovit, spro�il je tudi nekaj malega otro�kega joka, kar se pri pred�olski grozljivki vsekakor spodobi! Seveda pa bi otro�ke solze morale imeti ceno, prav tako kot napad na bete�no starko in majhnega otroka! Zakaj bi mu vse takoj odpustili? Z didaktičnega vidika je to precej sporno, najbr� pa bi bilo prav, da bi bila kazen nekako moderna: Volk bi moral opraviti kak�no zelo veliko �tevilo ur (recimo toliko, do kolikor znajo otroci v dvorani �teti) prostovoljnega dela, moral pa bi tudi iti na kak�en tečaj, kjer bi ga poučili o �kodljivosti pretiranega u�ivanja mesa. Pa bi bil Volk �iv, pravici pa zado�čeno!

Dr. Katarina Zadnik, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani

Operna predstava Rdeča kapica, ki je nastala v produkciji Čarobne de�ele v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledali�čem, je znova navdu�ila starostno skupno najmlaj�ih in njihovih star�ev. Priljubljena Perraultova zgodba o Rdeči kapici je bila navdih ruskemu skladatelju Ces�rju Cuiju, ki jo je uglasbil davnega leta 1911. Slovenska priredba operne pravljice je namenjena otrokom od 5. do 12. leta.
Operna predstava vključuje pevski in govorni del, ki se smiselno izmenjujeta in vodita poslu�alca v čudoviti svet opere in gledali�ča. Kombiniranje tega ohranja otrokovo pozornost za predstavo, saj te�e razume p�to kot govorjeno besedo. Ljubko deklico, ki jo imajo vsi radi, �e zlasti njena mati in babica, je premierno poustvarila Katja Konvalinka. Babičina podarjena kapica v rdeči barvi, ki jo je deklica tako navdu�eno nosila vedno in povsod, jo zaznamuje z imenom Rdeča kapica. Njene prigode se začnejo, ko se s ko�aro polno dobrot odpravi skozi gozd k bolni babici. Na gozdni poti sreča krvoločnega volka, ki ga je poustvaril Klemen Torkar. Volk jo ukani in pregovori, da naj babici nabere ro�ic, sam pa medtem po�re babico, ki jo je poustvarila Polona Kopač Trontelj. Re�itev zapleta pravljice sledi s prihodom lovca, - Klemen Adamlje - ki re�i Rdečo kapico in babico. Zasedba je pevsko- igralsko odlično in prepričljivo poustvarila osrednje like v operni pravljici, ob kakovostni klavirski spremljavi Darje Mlakar Male�ič. Zvočna pestrost operne pravljice je obogatena z vključenostjo nekaterih drugih in�trumentov kot so vrtljive zvočne cevi in nekaterimi in�trumenti iz Orffovega in�trumentarija (ropotulje, boben, tamburin). Dodani zvočni elementi in efekti podprejo scensko in odrsko dogajanjem.
V nasprotju z originalno pravljico je operna pravljica duhovita in vesela, polna hudomu�nih prigod. Zapleti in prigode v pravljici so re�ijsko, scensko in kostumografsko spretno re�eni. Scena je preprosta in kot osrednji scenski element je vključen velik okvir kot napovednik nove prigode/scene. Kostumografija je preprosta in sodobno usmerjena. Posebno je potrebno izpostavili lik volka. S sodobnimi elementi (sončna očala, usnjena kapa z u�esi in ��iltom� ter ogromnimi rokavicami v obliki krempljev), z izvirno masko, ki ustvarja vtis hudobnosti in neprijaznosti ter odlično igro, pevsko izvedbo Klemna Torkarja, ki vključuje tudi druge glasovne izraze (renčanje, smrčanje ipd.), je lik izredno izvirno in učinkovito predstavljen publiki. Tudi konec operne pravljice, ki se sicer v originalni pravljici konča z volkovo smrtjo, poda moralen poduk mladim po kesanju in oprostitvi volkovemu dejanju in �elji po izbolj�anju.
Operna pravljična predstava, ki smo jo premierno do�iveli 25.09.2013, v pomembnem slovenskem kulturnem hramu, je navdu�ila in z nabito polno dvorano ponovno dokazala potrebo in �eljo po tovrstnih predstavah za najmlaj�o starostno populacijo. Domiselna produkcija in glasbeno kakovostno izvedeno delo usmerjata v kulturno-umetnostno udejstvovanje najmlaj�ih. Tovrstni dogodki za najmlaj�e, ki so v slovenskem prostoru �e vedno redko prisotni, predstavljajo temelj v razvoju interesov za kulturno-umetni�ke dogodke v slovenski prihodnosti.
 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com