1 2 3
 

Onkraj vrta/Beyond the garden

Glasna, september 2020 - Aleksandra Gartnar:

Angleški skladatelj Stephen McNeff, čigar otroški operi Nežni velikan smo lahko v Sloveniji prisluhnili pred leti, je za SKGG ustvaril novo komorno opero, ki jo je v koprodukciji s Cankarjevim domom in združenjem Concept operapovera v septembru 2020 postavilo na oper Štihove dvorane Cankarjevega doma.

Na libreto angleške pesnice Aoife Mannix je McNeff ustvaril opero duhov, v kateri pred poslušalcem pred oči izrisuje in ozvočujei globoko potlačene travme iz otroštva, izgube otroka in osamljenosti.

Idejna zasnova za protagonistki , ostarelo Ottilia in njeno hčer Klare, izhaja iz življenja Alme Mahler, žene Gustava Mahleja in njene prekmalu preminule hčerke Manon Gropius, ki se je po Mahlerjevi smrti rodila v drugem zakonu z arhitektom Walterjem Gropiusom .

Ekspresionistična glasbena tvarina, prežeta z vodilnimi motivi in aluzijami, izjemno subtilno slika vtise preteklosti, pomešane s sedanjostjo in prividi.

Angleška mezzosopranistka Susan Bickley je z doživeto igro in žametnim petjem, enako lahkotnim in samoumevnim kot dihanje, prepričljivo odigrala vlogo ostarele avanturistke s prividi, ki so jo kot  plod slabe vesti in osamljenosti spremljale v jeseni življenja. Slovenska sopranistka Katja Konvalinka, predsednica in producentka SKGG, je v tokratni operi s kristalnim glasom, hladno distanco in burnimi čustvenimi izbruhi privide stare gospe pred očmi in ušesi gledalcev uresničila v skoraj oprijemljive travme preteklosti. Komorna zasedba glasbenikov je  pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka od začetka do konca predstave ustvarjala vzdušje, polno napetosti in in sprostitev ter slikovito podpirala čustvene vzpone in padce protagonistk. Scenografija in kostumografija sta bili minimalistični, a sugestivni, kot tudi režija, ki je skrbno izrabila amfiteatrski prostor Štihove dvorane. Koprodukcija se je izkazala za še en uspešen dosežek sodelovanja slovenskih in tujih umetnikov, ki z vedno aktualnimi temami in sodobnim, individualističnim pristopom poslušalca pospremijo v katarzične izkušnje  in premišljevanje o njegovi biti, ki jih sodobni svet nujno potrebuje.

Radio Slovenija 3, Glasbeni utrip, 9. 9. 2020 - DEJAN JURAVIĆ

Takole je zvenel odlomek iz komorne opere Onkraj vrta skladatelja Stephena McNeffa, v interpretaciji mezzosopranistkeSusan Bickley in sopranistke Katje Kovalinke. Delo je nastalo v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenegagledališča češke skupine koncept Opera Povera in Cankarjevega doma, skladatelj pa ga je napisal za omenjeni pevki inSlovensko komorno glasbeno gledališče. Krstna izvedba je bila prejšnji petek, 4. septembra, v Štihovi dvorani. Komornoopero je navdihnila zgodba Alme Mahler, ki je izgubila hčerko Manon, ko je bila ta stara 18 let, vendar nismo spremljalibiografske zgodbe. Konceptualno oblikovanje prostora je bilo zaupano Roccu, nekdanjemu umetniškemu vodji ljubljanskeOpere, ki je v okrogli Štihovi dvorani priložnostni orkester, 5 glasbenikov, postavil na potopljen oder, pevki pa na drugopolovico amfiteaterskega prizorišča. Glavni protagonistki sta starejša ženska Otilija in njena hči Klara. Njun odnos jesestavljen iz izkrivljenih spominskih prebliskov in sloni na kronološkem zaporedju sedmih prizorov s prologom. Prvi sezačne s smrtjo Alme Mahler oziroma Otilije leta 1964 v New Yorku, zadnji pa konča s smrtjo njene hčerke Manonoziroma Klare. Opera se začne z zgodbo o duhovih, ki se nadaljuje s fragmenti nujnih fiktivnih spominov, polnih bolečine,jeze in medsebojnih obtoževanj. Vse se začne s prividom, iluzijo, zato se pevki ne vidita oziroma ne gledata, slediinterakcija med njima, nato pa spet privid in tiha bolečina Otilije, ki pogreša svojo hčer. Ta intimna zgodba, ki sloni nadualniosti realnost - iluzija je na nek način tudi naša lastna, saj opera odpira številna vprašanja, s katerimi se lahko srečavsak izmed nas. Ta samorefleksija ji da globlji pomen, ki preiskuje naša najgloblja čustva in bolečine, kot tudi srečozadovoljstvo. Skladatelju McNeffu je uspelo s kompozicijskimi prejemi oblikovati tekoč glasbeni stavek, ki se razvija izkratkih motivov, lahko bi jim rekli tudi vodilni motivi, saj spremljajo določena čustva in gibe. Ritem in melodija sleditadramski zasnovi besedila, od protagonistk pa zahteva skrajno tehnično pripravljenost, po večini v deklamatoričnem slogu.Glasbeni stavek je zelo svoboden, a hkrati zelo razumljiv, ki na slikovit način spremlja vsebino besedila.Mezzosopranistka Susan Bickley je upodobila Otilijo, odlikujejo pa jo odlična dikcija, izjemno oblikovanje fragmentiranihfraz in prepričljiva odrska prezenca. Vloga Klare je na drugi strani glasovno bolj eksponirana in je od Katje Konvalinkezahtevala številne skoke, ki jih je pevka podajala na zanesljiv in prepričljiv način. Priložnostni orkester so sestavljaliklarinetist Andrej Zupan, violinist Nejc Avbelj, kontrabasist Miha Firšt, harfistka Urška Rihteršič, tolkalistka Petra Vidmar inpianist Iztok Kocen. Za dirigentskim pultom pa je stal Simon Dvoršak.

Delo, 8. 9. 2020, Ivana Maričić; https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-onkraj-vrta-346917.html

Tako Katja Konvalinka v vlogi Klare kot tudi Susan Bickley v vlogi Ottilie sta bili odlični.


 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com