1 2 3
 

Gospod in hruške



Premiera:    8. 9. 2018 ob 17h
Ponovitve:  10. 9., 11. 9. - dopodan
                    18. 12., 19. 12., 20. 12. - dopoldan 
                    21. 12. 2018 ob 17h

Slovenski skladatelj Dušan Bavdek je napisal opero za otroke Gospod in hruške. Celotna glasbena pravljica temelji na ljudski pesmi – tako v smislu zgodbe, kot tudi osnovne glasbene ideje, ki je napev te pesmi. Pojavlja se kot rdeča nit, ki povezuje pesmi posameznih likov. Zvočni svet je predvsem tonalen in modalen, pravljica pa je namenjena otrokom prve triade in predšolskim otrokom (5 – 9 let).

 

GOSPOD IN HRUŠKE, opera za otroke

Koprodukcija SKGG/CD, v sodelovanju z DBUS

 

Glasba: Dušan Bavdek

Libreto: Dušan Bavdek po slovenski ljudski pesmi

Režija: Eva Hribernik

Glasbeno vodstvo: Mojca Lavrenčič

Scenograf: Jaro Ješe

Kostumografinja: Anjana Pavlič

Koreografinja: Vesna Cestnik Tehovnik

Producentka: Katja Konvalinka

 

Zasedba:

Mati: Sabina Stella Gruden, mezzosopran

Oče: Jaka Mihelač, bariton

Deklica: Sara Bavdek/Nela Leskovic

7 plesalcev KGBL

 

Komorni orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča (15 glasbenikov):

flavta,

oboa,

klarinet (B),

fagot,

2 rogova (F),

trobenta (C),

timpani,

tolkala,

harfa,

godalni kvintet

 

Kompozicijski slog: Celotna glasbena pravljica temelji na ljudski pesmi – tako v smislu zgodbe, kot tudi osnovne glasbene ideje, ki je napev te pesmi. Pojavlja se kot rdeča nit, ki povezuje pesmi posameznih likov. Zvočni svet je predvsem tonalen in modalen

 

O operi: Gospod in hruške je slovenska ljudska pripovedka in hkrati tudi ljudska pesem. Po slednji, ki jo je povzel iz knjige Dušice Kunaver, je skladatelj sam napisal libreto. Gre za glasbeno pravljico za mezzosopran, bariton, otroški glas in komorni orkester. Zunanji okvir je pripovedovanje pravljice za lahko noč hčerki - pripovedujeta (in pojeta) oče in mama.  Zgodba govori o lenem gospodu, ki bi želel jesti hruške, vendar se mu ne ljubi oditi iz hiše in potresti drevo, da bi hruške padle na tla. Tako pokliče medveda, ki naj bi to opravil namesto njega, vendar se požrešni medved odloči, da tega ne bo storil, saj namerava hruške pojesti kar sam. Gospod pošlje za medvedom palico, da mu izpraši kožuh in ga spomni na njegovo nalogo. Vendar tudi ohola palica ne stori, kar ji je bilo naročeno, saj je odločena, da se ne bo ubadala z "umazano živaljo". Gospod za palico pošlje ogenj, da bi jo opekel in podžgal k delu, vendar je ta prežet z jezo zaradi nehvaležnosti in namesto palice pričenja požigati kar vse od kraja. Gospod za ognjem pošlje vodo, da bi ga z gašenje spomnila na njegovo nalogo, vendar ima tudi ta drugačne načrte. Pohlepno hoče poplaviti okolico hiše in ne namenja pozornosti ognju. Gospod pošlje za njo bikca (v originalu volička), ki naj popije nekaj vode, da jo pripravi k njeni nalogi. A mladi in radoživi bikec zagleda sosedove kravice, ki se pasejo ob meji in svojo zadolžitev odloži na kasnejši čas, ter se požene zabavat in zapeljevat le-te. Gospod prosi za pomoč še soseda (v originalu lovca ali hlapca), ki naj bi z bičem spomnil bikca na naloženo mu delo, vendar si zavistni sosed misli, naj gospod delo opravi kar sam, češ da ne namerava delati za nekoga, ki mu je že sicer mehko postlano, in tudi on ne stori ničesar. Medtem se pojavi deklica, otroški, pozitivni lik. Prijazno vpraša gospoda, zakaj je ves iz sebe in se ponudi, da bo ona splezala na drevo in nabrala hrušk. Gospod ji pravi, da je premajhna, da tega ne bo zmogla, vendar deklica odide iz hiše in se odloči, da bo storila, kar si je zamislila. Steče proti hruškovemu drevesu in ko gospod skozi okno uvidi njeno namero, prestrašen plane skozi vrata, da bi jo ustavil. Ko ga tako razburjenega zagleda sosed, misli, da je sosed besen zato, ker ga nihče ni ubogal. Zboji se prevelike medsosedske zamere, vendarle švistne z bičem in s tem zažene predvideni krog dogodkov. Bikec se prestraši in steče pit vodo, ta se pomakne proti ognju, ki se vendarle odloči s plamenom oplaziti palico. Ta lopne medveda, ki steče k drevesu in ga prične močno stresati. Deklica je medtem že splezala v vrh drevesa in gospodov klic medvedu, naj s tresenjem preneha, pride prepozno. Deklica omahne z drevesa, vendar gospodu uspe v zadnjem trenutku priteči do drevesa in jo ujeti v naročje.

Vsak od likov ima svojo pesem, s katero se predstavi, povezujejo pa jih medigre, ki so variacije na uvodno melodijo iz omenjene ljudske pesmi. Glasbeno pravljico otvarja kratka uvertura, zaključuje pa jo kulminacija, v kateri se odvrti krog, ko končno vsak od likov stori naročeno, in finale.

Vsakega od likov v zgodbi zaznamuje ena od sedmih glavnih človeških napak, ki predstavlja razlog, zakaj nihče ne stori tistega, kar mu je bilo naročeno.

 

Deklica združuje v sebi nasprotje vsega naštetega, predstavlja pozitiven, dobrodušen, in neobremenjen otroški lik in je simbol mladih, ki bodo morali popraviti in izboljšati tisto, česar predhodna generacija ni storila ali je storila slabo.

 

O skladatelju: Dušan BAVDEK (1971) je diplomiral v razredu zaslužnega profesorja Alojza Srebotnjaka na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1994, podiplomski specialistični študij kompozicije pa opravil pri profesorjih Marijanu Gabrijelčiču in Danetu Škerlu. Izobraževal se je še v mojstrskih razredih pri profesorjih Janosu Vajdi in Helmutu Lachemannu. Njegova dela so bila izvedena v okviru abonmajev slovenskih orkestrov in zborov in na dolgi vrsti mednarodnih festivalov.

 

Poleg ustvarjalnega dela je aktiven v slovenskem in mednarodnem glasbenem življenju in ga sooblikuje kot umetniški vodja Mednarodne dejavnosti Društva slovenskih skladateljev ter kot član Delovne skupine za Evropski orkester sodobnih skladateljev (ECCO), projekt vseevropskega skladateljskega združenja ECSA. Deluje kot izredni profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na ljubljanski Akademiji za glasbo, predaval pa je tudi na vrsti uglednih visokih šol in drugih forumov doma in v tujini. Redno ga vabijo v mednarodne žirije kompozicijskih natečajev in drugih tekmovanj.

 
Vse pravice pridrane © 2016 | Oblikovanje martinrotovnik.com